{"id":123555,"date":"2026-06-11T15:47:07","date_gmt":"2026-06-11T15:47:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/123555\/"},"modified":"2026-06-11T15:47:07","modified_gmt":"2026-06-11T15:47:07","slug":"ecb-s-prvim-dvigom-obrestnih-mer-po-septembru-2023-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/123555\/","title":{"rendered":"ECB s prvim dvigom obrestnih mer po septembru 2023"},"content":{"rendered":"<p>Svet Evropske centralne banke (ECB) je danes skladno s pri\u010dakovanji trgov zvi\u0161al osrednje evrske obrestne mere. Dvignil jih je za 0,25 odstotne to\u010dke. Depozitna obrestna mera, ki je referen\u010dna za evrsko denarno politiko, bo tako po novem pri 2,25 odstotka. Gre za prvi poseg v obresti po juniju lani in prvo zvi\u0161anje po septembru 2023.<\/p>\n<p>Medtem ko bo depozitna obrestna mera po novem pri 2,25 odstotka, bosta obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pri 2,40 oziroma 2,65 odstotka. Nove obrestne mere bodo za\u010dele veljati 17. junija.<\/p>\n<p>&#8220;Vojna na Bli\u017enjem vzhodu ustvarja inflacijske pritiske, odlo\u010ditev o zvi\u0161anju obrestnih mer pa je prav\u0161nja tudi po ve\u010d scenarijih, ki ka\u017eejo, kako bi se \u0161ok lahko razvijal in vplival na srednjero\u010dne obete v evroobmo\u010dju,&#8221; so odlo\u010ditev za spremembe utemeljili v ECB. Kot so navedli, osrednja denarna ustanova v obmo\u010dju evra na ta na\u010din ostaja v dobrem polo\u017eaju, da prebrodi negotovost, ki jo je povzro\u010dila vojna.<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" alt=\"Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke | Foto: Bor Slana\/STA\" class=\"article_content__inline_image js_imageLightbox is-clickable\" data-author=\"Bor Slana\/STA\" data-caption=\"Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke\" data-height=\"598\" data-href=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/20241017-01385725_UZxMUWq.jpg\" data-width=\"731\" loading=\"lazy\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/20241017-01385725_UZxMUWq.jpg\" title=\"Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke\"\/><\/p>\n<p> Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke<br \/>\n Foto: Bor Slana\/STA <\/p>\n<p>V ECB bodo razmere natan\u010dno spremljali, so napovedali in dodali, da bodo pri sklepih o obrestnih merah tudi v prihodnje izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri tem pa upo\u0161tevali nove ekonomske in finan\u010dne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.<\/p>\n<p>&#8220;Vnaprej se ne zavezujemo nobeni dolo\u010deni poti denarne politike,&#8221;\u00a0je pod\u010drtala Lagarde. &#8220;V vsakem primeru smo pripravljeni prilagoditi vse instrumente v okviru na\u0161ega mandata, da bi zagotovili trajno stabilizacijo inflacije na srednjero\u010dni ciljni ravni in ohranili nemoteno delovanje transmisije denarne politike,&#8221;\u00a0je dodala.<\/p>\n<p>Znani podatki gibanja inflacije<\/p>\n<p>V Frankfurtu so danes objavili tudi najnovej\u0161e napovedi za gibanje inflacije in gospodarske aktivnosti v obmo\u010dju evra.<\/p>\n<p>Rast cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din bo v evrskih dr\u017eavah letos v povpre\u010dju zna\u0161ala 3,0 odstotka, nato pa se bo prihodnje leto zni\u017eala na 2,3 odstotka in leta 2028 na 2,0 odstotka. V zadnji, marca izdani napovedi, so medtem pri\u010dakovali inflacijo v vi\u0161ini 2,6; 2,0 in 2,1 odstotka.<\/p>\n<p>Navzgor popravljena napoved je posledica vi\u0161jih cen energentov, ki se bodo do dolo\u010dene mere prelile v inflacijo v skupinah hrane, proizvodov in storitev, so pojasnili v ECB.<\/p>\n<p>Inflacija brez energentov in hrane bo po danes objavljenih ocenah letos in prihodnje leto v povpre\u010dju pri 2,5 odstotka, v letu 2028 pa pri 2,2 odstotka. Marca se je pri\u010dakovalo, da bo pri 2,3; 2,2 in 2,1 odstotka.<\/p>\n<p>Dlje ko bodo cene energije visoke, ve\u010dja bo verjetnost, da bodo spodbudile \u0161ir\u0161o inflacijo, je komentirala Lagarde. &#8220;Zato bomo pozorno spremljali obseg in vztrajnost dviga cen energije in kako se to odra\u017ea v oblikovanju cen in pla\u010d, inflacijskih pri\u010dakovanjih ter splo\u0161ni gospodarski dinamiki,&#8221;\u00a0je napovedala.<\/p>\n<p>Gospodarska rast bo po najnovej\u0161ih projekcijah v obmo\u010dju evra letos v povpre\u010dju 0,8-odstotna, leta 2027 1,2-odstotna in leta 2028 1,5-odstotna, po mar\u010dni napovedi pa bi bila pri 0,9 odstotka; 1,3 odstotka oz. 1,4 odstotka. Rast za letos in prihodnje leto je bila popravljena navzdol zaradi izrazitej\u0161ega vpliva vojne na trge surovin, realne dohodke in zaupanje.<\/p>\n<p>Rast je bila sicer v prvem leto\u0161njem \u010detrtletju podprta z doma\u010dim povpra\u0161evanjem in izvozom, proizvodnja je zaenkrat ohranjena na obstoje\u010dih ravneh, tudi zaradi kopi\u010denja zalog in visokih obrambnih izdatkov, upo\u010dasnitev pa se nakazuje v storitvenem sektorju, je povzela Lagarde.<\/p>\n<p>Trg dela po njenih besedah ostaja odporen, brezposelnost, ki je bila aprila v obmo\u010dju evra pri 6,3 odstotka, pa je na zgodovinsko nizki ravni. Povpra\u0161evanje po delovni sili se je vendarle dodatno ohladilo, je navedla.<\/p>\n<p>Obeti ostajajo negotovi<\/p>\n<p>Celotne posledice vojne na Bli\u017enjem vzhodu za srednjero\u010dno inflacijo in gospodarsko rast bodo, tako v ECB, odvisne od intenzivnosti in trajanja energetskega cenovnega \u0161oka ter od velikosti posrednih in sekundarnih u\u010dinkov.<\/p>\n<p>Lagarde je ob tem izpostavila potrebo po krepitvi gospodarstva evrskega obmo\u010dja ob hkratnem ohranjanju zdravih javnih financ. Fiskalni odzivi ob rasti cen energije bi morali biti za\u010dasni, ciljno usmerjeni in prilagojeni, je menila. Zavzela se je za pospe\u0161itev energetskega prehoda, ki da je pomembnej\u0161i kot kadarkoli doslej, pa za hitro sprejetje direktive o uvedbi digitalnega evra, ki da bo med drugim okrepil konkuren\u010dnost in finan\u010dno povezovanje Evrope.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Svet Evropske centralne banke (ECB) je danes skladno s pri\u010dakovanji trgov zvi\u0161al osrednje evrske obrestne mere. Dvignil jih&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":123556,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,16679,82,85,8966,84,83,62,37,58,60,38],"class_list":["post-123555","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-ecb","tag-economic","tag-obresti","tag-obrestna-mera","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116732260721428046","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/123555","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=123555"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/123555\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/123556"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=123555"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=123555"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=123555"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}