{"id":123557,"date":"2026-06-11T15:49:12","date_gmt":"2026-06-11T15:49:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/123557\/"},"modified":"2026-06-11T15:49:12","modified_gmt":"2026-06-11T15:49:12","slug":"znanstveniki-odkrili-najvecjega-skorpijona-dolgega-en-meter","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/123557\/","title":{"rendered":"Znanstveniki odkrili najve\u010djega \u0161korpijona, dolgega en meter"},"content":{"rendered":"<p>    <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/06\/11\/837878\/Orig-skorpijon-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/06\/11\/837878\/Orig-skorpijon-600.webp\" class=\"main-gallery-image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Wide-skorpijon-1000.webp\" alt=\"Prirodoslovni muzej v Londonu\"\/><\/p>\n<p>Ilustracija: Prirodoslovni muzej v Londonu<\/p>\n<p>Znanstveniki odkrili najve\u010djega \u0161korpijona, dolgega en meter<\/p>\n<p>Znanstveniki so s pomo\u010djo novih dokazov in metod ugotovili, da fosili, ki so bili ve\u010d kot stoletje v londonskem muzeju, pripadajo najve\u010djemu doslej znanemu \u0161korpijonu.<\/p>\n<p>Raziskovalci so ob ponovnem pregledu fosilov, ki so bili ve\u010d kot stoletje\u00a0v Prirodoslovnem muzeju v Londonu, ugotovili, da imajo pred seboj najve\u010djega doslej znanega \u0161korpijona. Dolg je bil pribli\u017eno en meter, \u017eivel pa je pred pribli\u017eno 415 milijoni let.\u00a0<\/p>\n<p>Z zdru\u017eitvijo starih primerkov in novih fosilnih najdb jim je uspelo\u00a0ustvariti precej popolnej\u0161o podobo \u017eivali, ki je dobila ime Praearcturus gigas. Ko so fosile na\u0161li, so menili, da gre za raka. \u0160ele v osemdesetih letih prej\u0161njega stoletja so se pojavili prvi sumi, da bi lahko \u0161lo za \u0161korpijona.<\/p>\n<p>Klju\u010dni dokaz za novo razlago<\/p>\n<p>Raziskovalna skupina je analizirala osem fosilov s treh razli\u010dnih nahajali\u0161\u010d. Pri tem so uporabili CT-skeniranje in druge sodobne metode za podrobnej\u0161i vpogled v ohranjene ostanke.<\/p>\n<p>    <a class=\"se-card__wrap se-card--link\" href=\"https:\/\/www.dnevnik.si\/nedeljski\/prosti-cas\/magazin\/gadi-mambe-in-kobre-na-pohodu-verjetnost-ugrizov-strupenih-kac-narasca-2803798\/\" data-upscore-url=\"\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" class=\"se-image se-image--card\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Wide-iStock-1281306013-400.webp\" alt=\"Angry king cobra in attack position\"\/><\/p>\n<p>Raziskava<\/p>\n<p>Gadi, mambe in kobre na pohodu: verjetnost ugrizov strupenih ka\u010d nara\u0161\u010da<\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>Odlo\u010dilen dokaz je prispevala primerjava s sorodnim \u0161korpijonom iz Kanade, imenovanim Eramoscorpius brucensis. Obe \u017eivali imata enako oblikovano prsno kost \u2013 dolgo, trikotno in z zna\u010dilnim vzdol\u017enim utorom. Po mnenju avtorjev raziskave to ka\u017ee, da sta bila tesno sorodna.<\/p>\n<p>Velikan iz \u010dasa pred pojavom drugih velikanskih \u010dlenono\u017ecev<\/p>\n<p>Prisotnost tako velikega \u0161korpijona v zgodnjem devonu je presenetila znanstvenike. Velikanski \u010dlenono\u017eci so postali pogosti \u0161ele pribli\u017eno 50 milijonov let pozneje, ko se je v atmosferi pove\u010dala koncentracija kisika, kar je omogo\u010dilo razvoj ve\u010djih kopenskih organizmov.<\/p>\n<p>Poleg velikosti je imel Praearcturus gigas \u0161tevilne zna\u010dilnosti \u0161korpijonov. Njegove noge, kle\u0161\u010de in glava so bili prekriti z grobimi izrastki. O\u010di sicer niso ohranjene, vendar raziskovalci domnevajo, da so bile name\u0161\u010dene na sprednjem delu glave.<\/p>\n<p>    <a class=\"se-card__wrap se-card--link\" href=\"https:\/\/www.dnevnik.si\/nedeljski\/prosti-cas\/znanost-in-tehnologija\/na-dnu-oceana-odkrili-nekropolo-kitov-nekateri-ostanki-so-starejsi-od-5-milijonov-let-2808501\/\" data-upscore-url=\"\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" class=\"se-image se-image--card\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Wide-Science_Whale_Graveyard_74269--9ad5b-400.webp\" alt=\"This undated image provided by Peng Zhou shows newly-discovered fossilized whale bones at a site deep underwater, southeastern Indian Ocean, in the Diamantina Fracture Zone. (Global TREnD, IDSSE via AP)\"\/><\/p>\n<p>odkritje<\/p>\n<p>Na dnu oceana odkrili nekropolo kitov, nekateri ostanki so starej\u0161i od 5 milijonov let<\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>Posebej impresivne so bile njegove kle\u0161\u010de, dolge pribli\u017eno 16 centimetrov. To pomeni, da so bile pribli\u017eno \u0161tirikrat ve\u010dje od kle\u0161\u010d dana\u0161njih velikih \u0161korpijonov. Fosili ka\u017eejo tudi na prisotnost nenavadnih struktur na trebuhu, ki jih pri drugih \u0161korpijonih ne poznamo. Te bi mu lahko pomagale pri plavanju.<\/p>\n<p>Je \u017eivel na kopnem ali v vodi?<\/p>\n<p>Ena od razlag za njegovo velikost je obramba pred plenilci. Vendar bi tako velik organizem na kopnem te\u017eko na\u0161el dovolj hrane, saj so bile takratne kopenske \u017eivali ve\u010dinoma zelo majhne.<\/p>\n<p>Zato raziskovalci domnevajo, da je del \u010dasa pre\u017eivel v vodi, kjer bi se lahko hranil s primitivnimi ribami brez \u010deljusti in zgodnjimi oklepljenimi ribami, ki so takrat poseljevale vodna okolja.<\/p>\n<p>    <a class=\"se-card__wrap se-card--link\" href=\"https:\/\/www.dnevnik.si\/novice\/svet\/izjemno-odkritje-francoski-paleontologi-odkrili-vec-kot-100-dinozavrovih-jajc-2802956\/\" data-upscore-url=\"\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" class=\"se-image se-image--card\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Wide-Posnetek_zaslona_2026-05-18_133941-400.webp\" alt=\" \"\/><\/p>\n<p>francija<\/p>\n<p>Izjemno odkritje: Na\u0161li eno najve\u010djih nahajali\u0161\u010d dinozavrovih jajc<\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>Dvomi ostajajo<\/p>\n<p>Kljub novim ugotovitvam vsi strokovnjaki niso prepri\u010dani, da gre res za \u0161korpijona. Kritiki opozarjajo, da na fosilih niso ohranjeni nekateri klju\u010dni deli telesa, ki so zna\u010dilni za \u0161korpijone.<\/p>\n<p>Ker so fosili nepopolni, je mogo\u010de razli\u010dne zna\u010dilnosti razlagati na ve\u010d na\u010dinov. Nekateri opozarjajo tudi, da so velike kle\u0161\u010de zna\u010dilne za nekatere rake. Avtorji raziskave odgovarjajo, da odsotnost dolo\u010denih delov telesa v fosilih \u0161e ne pomeni, da jih \u017eival ni imela.<\/p>\n<p>Primer znova ka\u017ee, kako zahtevno je delo s fosili, ki so pogosto po\u0161kodovani, razdrobljeni in nepopolno ohranjeni.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ilustracija: Prirodoslovni muzej v Londonu Znanstveniki odkrili najve\u010djega \u0161korpijona, dolgega en meter Znanstveniki so s pomo\u010djo novih dokazov&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":123558,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[34533,34534,14712,34528,34530,34532,34535,34531,34529,37,38,64,63,34536],"class_list":["post-123557","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-clenonozci","tag-devon","tag-evolucija","tag-fosili","tag-paleontologija","tag-praearcturus-gigas","tag-preucevanje-fosilov","tag-prirodoslovni-muzej","tag-skorpijoni","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world","tag-znanstvena-odkritja"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116732269028057485","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/123557","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=123557"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/123557\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/123558"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=123557"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=123557"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=123557"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}