{"id":123679,"date":"2026-06-11T17:59:09","date_gmt":"2026-06-11T17:59:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/123679\/"},"modified":"2026-06-11T17:59:09","modified_gmt":"2026-06-11T17:59:09","slug":"viceguverner-pahor-doma-imejte-gotovino-vsaj-za-mesec-dni","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/123679\/","title":{"rendered":"Viceguverner Pahor: Doma imejte gotovino vsaj za mesec dni"},"content":{"rendered":"

Digitalni evro ne bo orodje za nadzor dr\u017eavljanov, temve\u010d evropski odgovor na prevlado ameri\u0161kih pla\u010dilnih sistemov, pravi viceguverner Banke Slovenije Marko Pahor. Gotovina po njegovem ne bo izginila niti \u010dez desetletje, kriptosredstva pa ostajajo predvsem \u0161pekulativna nalo\u017eba.<\/p>\n

Ko se govori o prihodnosti denarja, javnost najprej pomisli na digitalni evro, kriptovalute in vse ve\u010dji nadzor nad finan\u010dnimi tokovi. Po besedah viceguvernerja Banke Slovenije Marka Pahorja, s katerim smo govorili na konferenci Mobilne tehnologije 2026<\/a>, je osrednje vpra\u0161anje prihodnosti denarja precej bolj preprosto: komu zaupamo.<\/p>\n

\u00bbPri digitalnem pla\u010devanju je zaupanje bistveno pomembnej\u0161e kot pri gotovini. Pri gotovini morate zaupati le, da bankovec ni ponarejen. Pri digitalnem pla\u010devanju pa morate zaupati celotnemu sistemu, ki deluje v ozadju,\u00ab pravi.<\/p>\n

Centralne banke spremljajo stabilne kovance, katerih vrednost je vezana na uradne valute.<\/p>\n

Prav zato zavra\u010da pogosto kritiko, da bo digitalni evro dr\u017eavam omogo\u010dil vpogled v vsak nakup posameznika.<\/p>\n

\u00bbVse, kar dizajniramo, je tako, da sistem tega ne bo nikoli videl. Sistem ne bo vedel, kdo ste vi osebno, in ker tega ne ve sistem, tega ne bo vedela niti dr\u017eava.\u00ab<\/p>\n

Posameznikove podatke bo \u0161e naprej poznala njegova poslovna banka, podobno kot danes. To je po njegovem nujno zaradi prepre\u010devanja prevar in za\u0161\u010dite komitentov, ni pa potrebe, da bi te podatke zbiral celoten sistem.<\/p>\n

Evropa gradi svoj denarni ekosistem<\/p>\n

Za Pahorja je digitalni evro predvsem geopoliti\u010dni projekt.\u00a0Danes ve\u010dina evropskih digitalnih pla\u010dil te\u010de prek ameri\u0161kih sistemov Visa in Mastercard. Digitalni evro naj bi Evropi omogo\u010dil ve\u010djo strate\u0161ko samostojnost. Kaj pa bo to pomenilo za posameznika?\u00a0<\/p>\n

\u00bbZa povpre\u010dnega Slovenca se verjetno ne bo spremenilo skoraj ni\u010d. Ko bo pla\u010deval z mobilnim telefonom, v ozadju morda ne bo ve\u010d Visa ali Mastercard, ampak digitalni evro.\u00ab<\/p>\n

\"Prihodnost<\/p>\n

Prihodnost pla\u010dil bo vse bolj digitalna, a gotovina bo po besedah Marka Pahorja ostala pomembna rezerva za izredne razmere.\u00a0FOTO:\u00a0Bla\u017e Samec<\/p>\n

Ob tem opozarja, da Evropa ne more preprosto kopirati ameri\u0161kega ali kitajskega modela.<\/p>\n

\u00bbKitajska re\u0161itev v Evropi ne deluje. Pri nas je zasebnost pred dr\u017eavo zelo pomembna vrednota.\u00ab<\/p>\n

Po njegovem je evropska posebnost tudi razdrobljenost trga. \u010ce inovacijo razvije zasebni ponudnik v eni dr\u017eavi, ji drugje pogosto ne zaupajo. Zato imajo po njegovem osrednjo vlogo evropske institucije.<\/p>\n

\u00bbECB je danes verjetno najbolj evropska institucija, kar jih imamo.\u00ab<\/p>\n

Kot primer uspe\u0161ne evropske integracije navaja sistem SEPA, ki omogo\u010da enotna ban\u010dna nakazila po Evropi, in sistem TIPS za takoj\u0161nja pla\u010dila.<\/p>\n

Gotovina ne bo izginila<\/p>\n

\u010ceprav dele\u017e gotovinskih pla\u010dil vztrajno upada, Pahor ne verjame v dru\u017ebo brez gotovine. Pred desetimi leti je bilo v Sloveniji ve\u010d kot 80 odstotkov vseh pla\u010dil gotovinskih. Danes jih je pribli\u017eno 60 odstotkov, trend pa se nadaljuje.\u00a0Toda gotovina po njegovem ne bo izginila.\u00a0 \u00bbPriporo\u010dam, da imajo ljudje pri sebi gotovine za dan ali dva obi\u010dajnih stro\u0161kov, doma pa zalogo za dva do \u0161tiri tedne.\u00ab\u00a0To priporo\u010dilo po njegovih besedah ne bo zastarelo niti leta 2035.<\/p>\n

Imejte doma fizi\u010dno gotovino. \u010ce imate isto gotovino pet let, jo pa\u010d imejte pet let. Ko zmanjka elektrike ali komunikacijskih povezav, gotovina \u0161e vedno deluje.\u00a0<\/p>\n

\u00bbImejte doma fizi\u010dno gotovino. \u010ce imate isto gotovino pet let, jo pa\u010d imejte pet let. Ko zmanjka elektrike ali komunikacijskih povezav, gotovina \u0161e vedno deluje. Nikoli ne veste, kdaj jo boste potrebovali.\u00ab\u00ab<\/p>\n

Po njegovih besedah centralne banke \u0161e vedno vlagajo v prihodnost bankovcev. V evrskem sistemu se pripravlja nova generacija gotovine, nekatere dr\u017eave pa celo pove\u010dujejo zmogljivosti za tiskanje bankovcev.<\/p>\n

Digitalni evro bo deloval tudi brez interneta<\/p>\n

Ena od najve\u010djih novosti digitalnega evra bo mo\u017enost tako imenovanega offline pla\u010devanja. Pahor opisuje demonstracijo sistema, pri kateri je bila transakcija izvedena celo med telefonom brez baterije in drugim telefonom.<\/p>\n

\u00bbTelefon je bil ugasnjen, baterija odstranjena, pa je transakcija vseeno delovala. Podatki so bili shranjeni v varnem elementu \u010dipa.\u00ab\u00a0Tak sistem naj bi predstavljal digitalni ekvivalent gotovine.<\/p>\n

\"\u00bbKo<\/p>\n

\u00bbKo zmanjka elektrike ali komunikacijskih povezav, gotovina \u0161e vedno deluje,\u00ab poudarja viceguverner Banke Slovenije Marko Pahor.\u00a0FOTO:\u00a0Bla\u017e Samec<\/p>\n

\u00bbDigitalni evro bo imel tako spletni kot nespletni na\u010din uporabe. Offline na\u010din je pravzaprav digitalna razli\u010dica tega, da danes dvignete gotovino na bankomatu in jo nato uporabljate brez povezave.\u00ab<\/p>\n

Kriptosredstva niso denar<\/p>\n

Veliko bolj zadr\u017ean ostaja do kriptosredstev. \u00bbCentralni bankirji pojma kriptovaluta ne uporabljamo. Valuta je denar. Kriptosredstva funkcije denarja ne izpolnjujejo.\u00ab\u00a0Bitcoin po njegovem ni primeren kot pla\u010dilno sredstvo predvsem zaradi svoje nestanovitnosti.<\/p>\n

\u00bb\u010ce nekaj stane en evro, ljudje \u017eelijo vedeti, da bodo pla\u010dali z ne\u010dim, kar bo jutri \u0161e vedno vredno en evro.\u00ab Kriptosredstva zato vidi predvsem kot \u0161pekulativne nalo\u017ebe.\u00a0\u00bb\u010ce nekdo kupuje bitcoin, mora vedeti, da gre za visoko \u0161pekulativno nalo\u017ebo.\u00ab<\/p>\n

Bolj pozorno pa centralne banke spremljajo tako imenovane stabilne kovance, katerih vrednost je vezana na uradne valute. \u010ceprav so po obsegu \u0161e majhni v primerjavi z ban\u010dnim sistemom, lahko po njegovem postanejo pomemben dejavnik finan\u010dne stabilnosti.\u00a0<\/p>\n

Pahor ne dvomi, da bo prihodnost pla\u010dil vse bolj digitalna. Prihajajo digitalni evro, pla\u010devanje prek umetne inteligence in novi na\u010dini prenosa vrednosti. Toda ne glede na tehnologijo ostaja eno nespremenjeno.\u00a0\u00bbLjudje morajo sistemu zaupati. Brez zaupanja ni digitalnega pla\u010devanja.\u00ab<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Digitalni evro ne bo orodje za nadzor dr\u017eavljanov, temve\u010d evropski odgovor na prevlado ameri\u0161kih pla\u010dilnih sistemov, pravi viceguverner…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":123680,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[5133,81,1788,82,5018,34568,33956,84,83,62,37,58,60,38],"class_list":["post-123679","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-banka-slovenije","tag-business","tag-digitalni-evro","tag-economic","tag-gotovina","tag-marko-pahor","tag-mobilne-tehnologije","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116732779925335626","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/123679","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=123679"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/123679\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/123680"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=123679"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=123679"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=123679"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}