Lani je bilo v Sloveniji dokon\u010danih 5.087 stanovanj. Ve\u010dina jih je nastala tam, kjer si jih najmanj lahko privo\u0161\u010di\u0161, gradili pa so jih tisti, ki stanovanja sploh ne i\u0161\u010dejo. Za primerjavo je na \u010dakalnih listah za neprofitna stanovanja samo v Ljubljani prijavljenih ve\u010dkrat toliko gospodinjstev.<\/p>\n
Od skupno 8.685 dokon\u010danih stavb so fizi\u010dne osebe zgradile 7.366, pravne pa 1.319. Po povr\u0161ini sta skupini skoraj izena\u010deni, vsaka z dobrim milijonom kvadratnih metrov. A struktura je bistveno druga\u010dna. Fizi\u010dne osebe so 56 odstotkov povr\u0161ine vlo\u017eile v enostanovanjske stavbe, torej hi\u0161e. Pravne osebe pa so najve\u010d gradile tri- in ve\u010dstanovanjske stavbe, a njihovo \u0161tevilo je v letu 2025 padlo za 11 odstotkov.<\/p>\n
Slovenija gradi, a gradi prete\u017eno individualno. En investitor, ena hi\u0161a, eno gospodinjstvo. Medtem ko povpra\u0161evanje po najemnih in dostopnih stanovanjih v mestih nara\u0161\u010da, je segment, ki bi ga lahko ponudil trg (ve\u010dstanovanjska gradnja) v upadu.<\/p>\n
Povpre\u010dno stanovanje v ve\u010dstanovanjski stavbi je v letu 2025 merilo 86 kvadratnih metrov, v enostanovanjski hi\u0161i pa 166. Razlika je skoraj dvojna. Pojavljanje vse manj\u0161ih stanovanj v novih blokih je sicer evropski trend, a v slovenskem kontekstu manj\u0161ih stanovanj je manj, so dra\u017eja na kvadratni meter in nastajajo po\u010dasneje.<\/p>\n
Od 5.087 dokon\u010danih stanovanj jih je 1.403 nastalo v osrednjeslovenski statisti\u010dni regiji, kar je 28 odstotkov vsega. Samo v ob\u010dini Ljubljana jih je bilo dokon\u010danih 781, sledita Maribor z 230 in Novo mesto z 223. Na drugem koncu lestvice stoji zasavska regija z manj kot 1 odstotkom dokon\u010danih stanovanj.<\/p>\n
Dokon\u010dane stavbe in stanovanja, Slovenija, 2025 \u2014 SURSDOKON\u010cANA STANOVANJA PO REGIJAHRegija \/ ob\u010dinaStanovanjaDele\u017eSpremembaOsrednjeslovenska regija1.40328 %\u221212 %od tega: Ljubljana78115 %ni podatkaPodravska regija94419 %\u22124 %od tega: Maribor2305 %ni podatkaPreostale regije2.74053 %ni podatkaod tega: Zasavska regijamanj kot 51manj kot 1 %najni\u017ejeSTRUKTURA GRADNJE PO VRSTI STAVBEVrstaDokon\u010danoSpremembaPovpr. velikostEnostanovanjske stavbe2.824 stan.+9 %166 m\u00b2Ve\u010dstanovanjske stavbe2.111 stan.\u221211 %86 m\u00b2Skupaj stanovanja5.087 stan.\u22122 %130 m\u00b2Nedokon\u010dane stavbe12.08151 % stan.49 % nestan.Lider.si | Vir: SURS, junij 2026 \u2014 stat.si<\/p>\n
Gradnja se torej geografsko koncentrira ravno tam, kjer so cene nepremi\u010dnin najvi\u0161je. Logika je razumljiva z vidika investitorja, manj pa z vidika dostopnosti. Novo stanovanje v Ljubljani je zanimivo za investitorja, ki i\u0161\u010de donos. Za prvega kupca, ki i\u0161\u010de primarno bivanje, pa novogradnja v prestolnici pogosto ostaja zunaj dosega.<\/p>\n
Podravska regija je z 944 dokon\u010danimi stanovanji na drugem mestu in ka\u017ee na to, da Maribor ohranja tempo, a ostaja velik razkorak z osrednjeslovensko regijo.<\/p>\n
Ob vsem tem je na koncu leta 2025 ostalo nedokon\u010danih 12.081 stavb, od tega nekoliko ve\u010d kot polovica stanovanjskih. To je veliko gradnje v teku, ki bo v prihodnjih letih postopno pove\u010devala ponudbo. A se tempo dokon\u010devanja upo\u010dasnjuje, ne pospe\u0161uje.<\/p>\n
Novogradnja je predstavljala 4.843 od 5.087 dokon\u010danih stanovanj, torej 95 odstotkov. Pove\u010dave in spremembe namembnosti obstoje\u010dih objektov skupaj prispevajo le slabih 5 odstotkov. Potencial prenove starej\u0161ega stavbnega fonda, ki ga urbanisti in energetiki \u017ee leta izpostavljajo kot klju\u010dnega, se v statistiki dokon\u010danih stanovanj \u0161e ne vidi.<\/p>\n
Slovenija torej gradi, a gradi za tiste, ki si \u017ee lahko privo\u0161\u010dijo graditi. Stanovanje kot dostopno dobrino za \u0161ir\u0161i krog kupcev in najemnikov ta statistika ne zagotavlja. Dokler bo ve\u010dstanovanjska gradnja padala, geografija gradnje pa ostajala skoncentrirana v prestolnici in njeni okolici, bo vrzel med povpra\u0161evanjem in dostopno ponudbo (zelo verjetno) le \u0161e nara\u0161\u010dala.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Lani je bilo v Sloveniji dokon\u010danih 5.087 stanovanj. Ve\u010dina jih je nastala tam, kjer si jih najmanj lahko…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":124438,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[865,124,1138,62,37,58,60,38,4156],"class_list":["post-124437","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-gradnja","tag-ljubljana","tag-nepremicnine","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-stanovanja"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116736566452283493","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/124437","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=124437"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/124437\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/124438"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=124437"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=124437"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=124437"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}