Preberite tudi: V Peruju se zmaga na predsedni\u0161kih volitvah nasmiha desni kandidatki<\/p>\n
<\/a><\/p>\n
Glavno mesto Katalonije je epicenter te krize. Samo v Barceloni so maja zabele\u017eili 13 napadov z no\u017eem in en smrtni strelski napad. Nasilje pa se \u0161iri tudi v sosednja mesta, kot sta L\u2019Hospitalet de Llobregat in Badalona, ter v priljubljena turisti\u010dna sredi\u0161\u010da na Costa Bravi, kot je Lloret de Mar. Med \u017ertvami so bili \u010dlani rivalskih tolp \u2013 balkanske mafije (npr. klan Kotor iz \u010crne gore), latinskoameri\u0161ke bande, romunski in magrebski kriminalci ter druge mednarodne zdru\u017ebe, ki se borijo za nadzor nad trgom drog, zlasti marihuane, zaradi \u010desar je Katalonija postala \u201cmarihuanin vrt Evrope\u201d.<\/p>\n
Policija je poro\u010dala o izvr\u0161itvah na javnih mestih: profesionalni morilec je na terasi bara v Poblenou ubil vodjo mafije, v Zona Franca so ustrelili mo\u0161kega sredi ulice, v Badaloni pa je romunski dr\u017eavljan umrl v pretepu v karaoke baru. Posebej grozljiv je bil primer 10-letne deklice v Badaloni, ki jo je zadela krogla med obra\u010dunom tolp. V Esplugues de Llobregat je neznanec na \u0161iroko zabodel 41-letno Kitajko, ki je bila v \u0160paniji \u0161ele leto dni.<\/p>\n
Policijski viri opozarjajo, da tuje kriminalne zdru\u017ebe operirajo z voja\u0161kimi oro\u017eji, vklju\u010dno z avtomatskimi pu\u0161kami AK-74, ki so jih nedavno zasegli na meji s Francijo. Sindikat policistov USPAC kritizira vodstvo: \u0161tevilo patrulj na ulicah se zmanj\u0161uje, medtem ko se kriminal pove\u010duje, sodstvo pa naj bi bilo do tujih zdru\u017eb preve\u010d popustljivo. Nasilje normalizirajo kot \u201cpercepcijo\u201d, policisti pa so preobremenjeni in iz\u010drpani.<\/p>\n
Migracijska politika Pedra S\u00e1ncheza kot klju\u010dni dejavnik krize
V za\u010detku leta 2026 je njegova vlada odobrila mno\u017ei\u010dno regularizacijo (amnestijo) za okoli 500 tiso\u010d nedokumentiranih migrantov, ki so \u017ee v dr\u017eavi. Program omogo\u010da enoletna dovoljenja za prebivanje in delo, z mo\u017enostjo podalj\u0161anja, in je namenjen predvsem integraciji v delovno silo zaradi demografskih izzivov (starajo\u010de se prebivalstvo). S\u00e1nchez ga je zagovarjal kot \u201cakt pravi\u010dnosti\u201d in pragmati\u010dno re\u0161itev, ki naj bi prispevala k gospodarski rasti.<\/p>\n
Kritiki, med njimi opozicijska stranka Vox in policijski sindikati, opozarjajo, da tak\u0161na politika deluje kot mo\u010dan \u201cpull faktor\u201d \u2013 privla\u010di nove migrante in krepi obstoje\u010de kriminalne mre\u017ee. Statisti\u010dni podatki iz preteklih let ka\u017eejo, da tujci v Barceloni predstavljajo nesorazmerno velik dele\u017e aretacij: leta 2024 so tujci (ki predstavljajo okoli 18\u201324 % prebivalstva Katalonije) predstavljali skoraj 79 % aretacij v Barceloni, vklju\u010dno z 91 % aretacij za tatvine in 83 % za nasilne rope. Velik dele\u017e nasilja je povezan z mafijami iz Balkana, Latinske Amerike, Magreba in drugih obmo\u010dij.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/12207285.jpg.webp\")
Foto: EPA<\/p>\n
S\u00e1nchezova vlada je politiko zagovarjala kot humanitarno in ekonomsko koristno, a kritiki vidijo neposredno povezavo z rastjo kriminala: amnestija signalizira odprtost, ki jo izkori\u0161\u010dajo tudi kriminalne zdru\u017ebe za uvoz oro\u017eja, droge in obra\u010dune na \u0161panskih ulicah. Medtem ko druge evropske dr\u017eave zaostrujejo politiko, \u0160panija plava proti toku, kar ima o\u010ditne posledice za varnost prebivalcev in turistov v Barceloni \u2013 neko\u010d simbolu odprte in \u017eivahne metropole. Brez spremembe pristopa k migracijam in stro\u017ejega nadzora se zdi, da bo nasilje le \u0161e eskaliralo.<\/p>\n
A.H.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Barcelona in okolica so se v maju 2026 zna\u0161li sredi \u0161okantnega vala nasilnega kriminala. Po podatkih, ki jih…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":124928,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[898,1946,779,6366,37,38,64,63],"class_list":["post-124927","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-barcelona","tag-migracije","tag-nasilje","tag-pedro-sanchez","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116738292838546228","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/124927","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=124927"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/124927\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/124928"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=124927"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=124927"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=124927"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}