{"id":125153,"date":"2026-06-12T22:38:28","date_gmt":"2026-06-12T22:38:28","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/125153\/"},"modified":"2026-06-12T22:38:28","modified_gmt":"2026-06-12T22:38:28","slug":"mineva-sto-let-od-smrti-najbolj-poznanega-katalonskega-arhitekta-antonia-gaudija-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/125153\/","title":{"rendered":"Mineva sto let od smrti najbolj poznanega katalonskega arhitekta Antonia Gaudija"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Antonio
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAntonio Gaudi (1852\u20131926) Foto: Wikipedia<\/p>\n

Antonio Gaudi se je rodil leta 1852 v Reusu kot sin revnega kotlarja. Arhitekturo je \u0161tudiral v Barceloni. Med \u0161tudijem in neposredno po njem se je v njegovem delu \u0161e odra\u017eal viktorijanski vpliv predhodnikov, vendar je kmalu za\u010del razvijati lasten slog, ki med drugim vsebuje elemente sloga mudejar, katalonske tradicije in srednjeevropskih arhitekturnih zna\u010dilnosti.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Na\u010drtoval je od enodru\u017einskih hi\u0161 in stanovanjskih blokov do pala\u010d in verskih objektov. Enega najpomembnej\u0161ih arhitektov svojega \u010dasa je leta 1926 med sprehodom v Barceloni zbil tramvaj. Ker pri sebi ni imel osebnih dokumentov, so ga prepozno oskrbeli in tako je tri dni po nesre\u010di umrl.<\/p>\n

Kar nekaj \u010dasa po arhitektovi smrti so bila Gaudijeva dela v o\u010deh stroke precej nepriljubljena, umetnostnim kritikom so se zdela pretirano baro\u010dna in domi\u0161ljijska. \u0160e v \u010dasu arhitektovega \u017eivljenja je stroka redno zasmehovala valujo\u010de, barvite silhuete njegovih stvaritev.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSto let po Gaud\u00edjevi klavrni smrti bo pape\u017eev obisk arhitekta \u0161e za korak pribli\u017eal svetni\u0161tvu<\/a><\/p>\n

Danes je kar sedem Gaudijevih del vpisanih na Unescov seznam svetovne dedi\u0161\u010dine, med njimi bazilika Svete dru\u017eine, barcelonski park Guell in grobnica oziroma kripta cerkve Colonia Guell.<\/p>\n

Baziliki Svete dru\u017eine je arhitekt v celoti posvetil zadnja leta \u017eivljenja. “Moji dobri prijatelji so mrtvi, nimam ne dru\u017eine ne strank, nobenega premo\u017eenja ali \u010desa drugega,” je priznal v pismu svojim sodelavcem. Ob tem je dodal: “Zdaj se lahko v celoti posvetim cerkvi.” Celo spal je v skromni sobici na gradbi\u0161\u010du bazilike.<\/p>\n

Baziliko Svete dru\u017eine v Barceloni so za\u010deli graditi leta 1882, gradbeno dovoljenje pa je ta obse\u017eni projekt dobil \u0161ele leta 2019. Ko bo dokon\u010dana, bo imela 18 stolpov. Trenutno je napovedani datum konca del leto 2035. Lani so v njej na\u0161teli rekordnih 4,9 milijona obiskovalcev, z denarjem od vstopnine pa financirajo gradbena dela.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Baziliko
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tBaziliko Svete dru\u017eine so za\u010deli graditi leta 1882, kon\u010dali naj bi jo leta 2035. Foto: AP<\/p>\n

Leta 2010 je cerkev posvetil pape\u017e Benedikt XVI. in s tem omogo\u010dil, da v njej potekajo bogoslu\u017eja. Benedikt XVI. je takrat tudi pohvalil Gaudijevo genialnost, saj da mu je “zaradi gore\u010dnosti kr\u0161\u010danske vere uspelo to cerkev spremeniti v kamnito hvalnico Bogu”.<\/p>\n

Lani je pape\u017e Fran\u010di\u0161ek katalonskega arhitekta z odlokom razglasil za \u010dastitljivega Bo\u017ejega slu\u017eabnika. To je naziv, ki je pred beatifikacijo, sledi svetni\u0161tvo.<\/p>\n

Danes bo pape\u017e Leon XIV. obiskal Barcelono in Gaudijevo najve\u010djo stvaritev ter blagoslovil stolp Jezusa Kristusa. Zadnji del kri\u017ea so z \u017eerjavom namestili februarja letos, s \u010dimer je najvi\u0161ja cerkev na svetu dosegla svojo kon\u010dno vi\u0161ino \u2013 172,5 metra.<\/p>\n

Svetovni dan art nouveauja<\/p>\n

Na dan smrti arhitektov Gaudija in mad\u017earskega arhitekta \u00d6d\u00f6na Lechnerja zaznamujemo tudi svetovni dan art nouveauja. Zamisel o svetovnem dnevu art nouveauja se je leta 2013 porodila sodelavcem mad\u017earske revije Art Nouveau Magazine.<\/p>\n

Od tedaj vse dejavnosti ob tem dnevu koordinirata mednarodna mre\u017ea Reseau Art Nouveau Network (RANN) v Bruslju in Ruta del Modernisme v Barceloni, katerih \u010dlanica je tudi Ljubljana. Okrog 10. junija v partnerskih mestih mre\u017ee RANN potekajo najrazli\u010dnej\u0161i dogodki.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\"
\n\t\t\t\t\t\t\t<\/a>
\n\t\t\t\t\t\t\t Foto: Casa Batll\u00f3\/David Cardel\u00fas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\"
\n\t\t\t\t\t\t\t<\/a>
\n\t\t\t\t\t\t\t Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\"
\n\t\t\t\t\t\t\t<\/a>
\n\t\t\t\t\t\t\t Foto: EPA<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Antonio Gaudi (1852\u20131926) Foto: Wikipedia Antonio Gaudi se je rodil leta 1852 v Reusu kot sin revnega kotlarja.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":124169,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[1247,33422,898,34653,1246,37,38,64,63],"class_list":["post-125153","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-antonio-gaudi","tag-art-nouveau","tag-barcelona","tag-katalonski-arhitekt","tag-sagrada-familia","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116739539350519492","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/125153","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=125153"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/125153\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/124169"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=125153"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=125153"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=125153"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}