{"id":125341,"date":"2026-06-13T05:38:07","date_gmt":"2026-06-13T05:38:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/125341\/"},"modified":"2026-06-13T05:38:07","modified_gmt":"2026-06-13T05:38:07","slug":"iz-francije-prihaja-neprijetno-sporocilo-tudi-za-slovenijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/125341\/","title":{"rendered":"Iz Francije prihaja neprijetno sporo\u010dilo. Tudi za Slovenijo."},"content":{"rendered":"

Ruski napad na Ukrajino leta 2022 in vrnitev Donalda Trumpa v Belo hi\u0161o januarja lani sta Evropo potisnila v nemirne vode. Na eni strani napadalna Rusija, na drugi ZDA, ki hkrati grozijo z umikom iz Nata in odhodom ameri\u0161ke vojske iz Evrope ter voja\u0161ko zasedbo Grenlandije.<\/p>\n

Napoved o nem\u0161ki vojski kot najmo\u010dnej\u0161i v Evropi<\/p>\n

Veliko o\u010di se je pri tem usmerilo v Nem\u010dijo, ki ima najmo\u010dnej\u0161e\u00a0gospodarstvo na stari celini in s tem potencial za gradnjo mo\u010dne vojske. Kancler Friedrich Merz\u00a0(CDU) je tako napovedal, da bo nem\u0161ka vojska postala najmo\u010dnej\u0161a konvencionalna armada v Evropi.<\/p>\n

Medtem ko \u0161tevilne evropske dr\u017eave pozdravljajo mo\u010dnej\u0161i bundeswehr zaradi krepitve lastne varnosti v primeru ruskega napada, v Parizu nara\u0161\u010da\u00a0zaskrbljenost\u00a0zaradi izgube voja\u0161ke prevlade v EU.<\/p>\n

Nem\u0161ki obrambni prora\u010dun bo presegel francoskega<\/p>\n

Ko je Rusija leta 2022 za\u010dela obse\u017een napad\u00a0na Ukrajino, sta Francija in Nem\u010dija porabili skoraj enak znesek za obrambo. Do leta 2029 pa naj bi se nem\u0161ki obrambni prora\u010dun pove\u010dal na najmanj 150 milijard evrov, kar je pribli\u017eno dvakrat ve\u010d od francoskega, pi\u0161e britanski medij The Economist.<\/p>\n

\"Nem\u0161ka<\/p>\n

Nem\u0161ka vojska naj bi bila v prihodnosti najmo\u010dnej\u0161a konvencionalna vojska v Evropi.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Na\u010delnik general\u0161taba francoskih oboro\u017eenih sil Fabien Mandon je na zasli\u0161anju v senatu prej\u0161nji mesec izpostavil vpra\u0161anje tveganja. Francija bo namre\u010d \u010dez pet let zaostala za vzhodno sosedo na podro\u010dju, na katerem je do zdaj\u00a0prevladovala.<\/p>\n

Dozdaj\u0161nji model sodelovanja: francoska voja\u0161ka sila in nem\u0161ka gospodarska mo\u010d<\/p>\n

Kot pi\u0161e omenjeni britanski medij, je dozdaj\u0161nje francosko-nem\u0161ko sodelovanje temeljilo na tihem ravnote\u017eju: Francija je nosila voja\u0161ko breme, Nem\u010dija pa je imela gospodarsko mo\u010d. Francija je bila kot edina jedrska sila v EU ter z bogatimi izku\u0161njami v tujih operacijah in strate\u0161kih ukrepih\u00a0navajena prevzeti vodilno vlogo.<\/p>\n

Predsednik Emmanuel Macron je na primer zdru\u017eil mo\u010di z Britanijo, da bi oblikoval t. i. koalicijo voljnih za Ukrajino. Namenjena je bila uporabi v primeru prekinitve ognja. Nem\u010dija se je pridru\u017eila zavezni\u0161tvu, toda kancler Merz je okleval glede zagotavljanja kopenskih enot.<\/p>\n

Javno navdu\u0161enje nad nem\u0161kim oboro\u017eevanjem<\/p>\n

Francoski voja\u0161ki uradniki so bili kriti\u010dni do nizke pripravljenosti Nem\u010dije za tveganje in njene nagnjenosti k iskanju podpore ZDA. “Moramo biti sposobni ponovno razmisliti o vojskovanju \u2013\u00a0brez ZDA \u2013,\u00a0vendar tega (Nemci, op. p.) nikakor niso pripravljeni storiti,” je dejal neki francoski voja\u0161ki uradnik. Na drugi strani se Francozi \u0161e vedno strinjajo z Britanci o ve\u010dini obrambnih vpra\u0161anj.<\/p>\n

\"Skoraj<\/p>\n

Skoraj polovica Poljakov meni, da krepitev nem\u0161ke vojske pomeni tudi krepitev varnosti njihove dr\u017eave (pred morebitnim ruskim napadom, op. p.), a po drugi strani \u0161tevilni poljski politiki, med drugim poljski desni predsednik Karol Nawrocki (na fotografiji), ponovno nem\u0161ko oboro\u017eevanje povezujejo z nem\u0161kim izpla\u010dilom vojne \u0161kode Poljski v vi\u0161ini 1,3 bilijona evrov zaradi nem\u0161ke okupacije med drugo svetovno vojno. Nawrocki predlaga, da bi Nem\u010dija vojno \u0161kodo izpla\u010dala v obliki financiranja poljske voja\u0161ke industrije in oboro\u017eevanja poljske vojske. Nem\u010dija izpla\u010dilo vojne \u0161kode zavra\u010da, ker je \u017ee leta 1953 sklenila sporazum s takratno komunisti\u010dno Poljsko.
\n Foto: Reuters <\/p>\n

V Evropi je \u017ee omenjena Merzeva obljuba, da bo bundeswehr postal najmo\u010dnej\u0161a konvencionalna vojska v Evropi in da bo do leta 2035 pove\u010dal \u0161tevilo vojakov za 40 odstotkov, naletela na odobravanje \u0161tevilnih. Macron se tudi \u017ee dolgo zavzema za ve\u010djo strate\u0161ko avtonomijo Evrope. Ve\u010dji nem\u0161ki prispevek bi lahko pomagal dose\u010di ta cilj.<\/p>\n

Za zaprtimi vrati se pojavlja zaskrbljenost<\/p>\n

Poljska in baltske dr\u017eave so pomirjene z Merzevo obljubo, prav tako Italija. Lanska raziskava je pokazala, da 48 odstotkov Poljakov meni, da bi krepitev bundeswehra izbolj\u0161ala varnost njihove dr\u017eave. Le 25 odstotkov se jih ni strinjalo, pi\u0161e The Economist.<\/p>\n

Toda Francozi so za zaprtimi vrati zaskrbljeni \u2013\u00a0in ne le zato, ker nimajo finan\u010dnega manevrskega prostora za primerljive izdatke. “To je o\u010ditno\u00a0tabu tema,” je dejal visoki francoski voja\u0161ki uradnik in dodal, da je za Francoze nepredstavljivo, da bi imela Nem\u010dija najve\u010djo vojsko v Evropi.<\/p>\n

V Parizu pozorno spremljajo vzpon AfD<\/p>\n

Nih\u010de v francoskem establi\u0161mentu danes ne gleda resno na Nem\u010dijo kot na gro\u017enjo njenim partnerjem v Natu \u2013 kljub trem nem\u0161kim vdorom na francoska tla (mi\u0161ljene so\u00a0nem\u0161ko-francoska vojna leta 1870 ter prva in druga svetovna vojna, op. p.). So pa v Parizu zaskrbljeni zaradi vzpona AfD, katere predstavniki so s svojo do Rusije\u00a0prijazno retoriko \u017ee ve\u010dkrat pritegnili pozornost.<\/p>\n

\"Kako<\/p>\n

Kako bo vzpon proruske AfD vplival na evropske obrambne strukture in razmerja med \u010dlanicami EU?
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Obenem Francija \u017ee desetletja sledi geopoliti\u010dnemu na\u010delu: nem\u0161ka mo\u010d mora ostati vklju\u010dena v multilateralne strukture, kot sta EU in Nato. Obet voja\u0161ko prevladujo\u010de Nem\u010dije torej vzbuja nasprotujo\u010da si \u010dustva.<\/p>\n

Strah pred nem\u0161ko oro\u017earsko konkurenco<\/p>\n

“Za olaj\u0161anjem se skrivajo tudi ob\u010dutki, ki jih na\u0161i zavezniki ne izrazijo na glas iz vljudnosti: tiho, zgodovinsko zakoreninjeno\u00a0nelagodje ob mo\u017enosti celine, na kateri je Nem\u010dija spet dale\u010d najmo\u010dnej\u0161a voja\u0161ka sila,” je o nem\u0161kem ponovnem oboro\u017eevanju dejala sopredsedujo\u010da stranki\u00a0Zelenih Franziska Brantner.<\/p>\n

Drugi razlog za \u017eiv\u010dnost v Parizu je vse ve\u010dja industrijska konkurenca. Francija ima vodilna obrambna podjetja, kot so Dassault, Thales, Safran in Naval Group, ki so pred kratkim prejela pomembna izvozna naro\u010dila.<\/p>\n

Propad skupnega francosko-nem\u0161kega projekta FCAS<\/p>\n

Francija in Nem\u010dija pa ste na primer tekmici pri gradnji bojnih tankov, kjer se obe dr\u017eavi\u00a0potegujeta za izvozne pogodbe. \u010ce bi se dodatne nem\u0161ke nalo\u017ebe usmerile v tehnolo\u0161ke izbolj\u0161ave in u\u010dinkovitej\u0161o proizvodnjo, bi lahko Francija zaostala, pi\u0161e The Economist.<\/p>\n

\"Macron<\/p>\n

Macron vabi Nem\u010dijo, ki obljublja vzpostavitev najmo\u010dnej\u0161e konvencionalne vojske v Evropi, v svojo novo obrambno doktrino naprednega odvra\u010danja. Po drugi strani je skupni francosko-nem\u0161ki projekt najsodobnej\u0161ega bojnega letala o\u010ditno za\u0161el v slepo ulico.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Poleg tega so notranji spori med francoskim proizvajalcem letal Dassault in nem\u0161ko podru\u017enico podjetja Airbus ogrozili skupni letalski projekt Future Combat Air System (FCAS). Ta\u00a0je bil Macronov “ljubljen\u010dek”, ki je med drugim vklju\u010deval razvoj lovskega letala naslednje generacije. Za projekt FCAS zdaj velja, da je kon\u010dan.<\/p>\n

Macronov koncept naprednega odvra\u010danja<\/p>\n

Francija namerava s svojim jedrskim odvra\u010danjem prepre\u010diti prihodnje neravnovesje v konvencionalnih oboro\u017eenih silah. Marca je Macron predlagal novo doktrino naprednega odvra\u010danja \u2013 koncept sodelovanja z drugimi evropskimi dr\u017eavami, v katerem naj bi Nem\u010dija igrala vlogo klju\u010dnega partnerja.<\/p>\n

Zamisel, ki stoji za tem, je, da bodo evropske konvencionalne oboro\u017eene sile podpirale francosko odvra\u010danje, na primer s skupnimi vajami ali operacijami, v katere so vpletena francoska lovska letala, ki lahko nosijo jedrsko oro\u017eje.<\/p>\n

Bi zmaga Nacionalnega zbora spro\u017eila nove napetosti?<\/p>\n

Michel Duclos iz pari\u0161kega mo\u017eganskega trusta Institut Montaigne vidi napredno odvra\u010danje (gre za strategijo, pri kateri zavezni\u0161tvo premakne svoje obrambne in odvra\u010dalne zmogljivosti bli\u017eje mejam potencialnega nasprotnika, da bi prepre\u010dilo agresijo, \u0161e preden se ta sploh za\u010dne, op. p.) kot na\u010din za vklju\u010ditev rasto\u010dih nem\u0161kih konvencionalnih oboro\u017eenih sil v \u0161ir\u0161i evropski projekt.<\/p>\n

\"Jordan<\/p>\n

Jordan Bardella (Nacionalni zbor) pogojuje \u0161iritev francoskega jedrskega de\u017enika z nakupi francoskih bojnih letal rafale.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Vendar pa bi, \u010de bi na predsedni\u0161kih volitvah prihodnje leto na oblast pri\u0161la desni\u010darska\u00a0populisti\u010dna stranka Nacionalni zbor (RN), to spro\u017eilo nove napetosti.<\/p>\n

Nakup francoskih letal v zameno za francoski jedrski de\u017enik?<\/p>\n

Jordan Bardella, potencialni predsedni\u0161ki kandidat Nacionalnega zbora, trdi, da bi morali biti francoske\u00a0jedrske za\u0161\u010dite dele\u017eni le tisti\u00a0zavezniki, ki bi kupili francoska lovska letala,\u00a0ne pa ameri\u0161kih.<\/p>\n

Po pisanju The Economista tudi drugi evropski nacionalisti postavljajo pogoje za svojo odobritev: nekateri poljski poslanci iz vrst\u00a0desnice na primer zahtevajo, da se nem\u0161ko ponovno oboro\u017eevanje pove\u017ee s pla\u010dilom nem\u0161ke vojne od\u0161kodnine Poljski zaradi \u0161kode, storjene med drugo svetovno vojno.<\/p>\n

Kdo ima rafale, kdo F-35 in kdo gripne?<\/p>\n

Kot pi\u0161e ameri\u0161ki medij Politico, se osem evropskih dr\u017eav (Nem\u010dija, Poljska, Gr\u010dija, Nizozemska, Belgija, Danska, \u0160vedska in Norve\u0161ka) pogovarja o jedrskem sodelovanju s Francijo v okviru pobude, ki jo je spodbudil Macron. To vklju\u010duje skupne jedrske vaje, izmenjavo informacij in morda za\u010dasno namestitev francoskih lovskih letal rafale, ki lahko nosijo jedrsko oro\u017eje, v zavezni\u0161kih dr\u017eavah.<\/p>\n

\u010ceprav Bardella ni nasprotoval evropski razse\u017enosti vitalnih interesov Francije, bi zahteva, da se zavezni\u0161ke dr\u017eave odpovedo F-35, verjetno omejila navdu\u0161enje nad francosko jedrsko pobudo, pi\u0161e Politico. Sedem od osmih dr\u017eav, ki se pogajajo s Francijo, je nabavilo F-35. Med njimi Gr\u010dija uporablja tudi letala rafale, \u0160vedska pa ima svoja letala gripen.<\/p>\n

Med drugimi evropskimi kupci francoskega lovca sta tudi Hrva\u0161ka in Srbija.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ruski napad na Ukrajino leta 2022 in vrnitev Donalda Trumpa v Belo hi\u0161o januarja lani sta Evropo potisnila…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":125342,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[2296,1241,66,551,850,494,28262,30964,28545,581,12993,526,493,19923,421,37,38,64,63],"class_list":["post-125341","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-afd","tag-emmanuel-macron","tag-evropa","tag-f-35","tag-francija","tag-friedrich-merz","tag-gripen","tag-jedrski-deznik","tag-jordan-bardella","tag-karol-nawrocki","tag-nacionalni-zbor","tag-nato","tag-nemcija","tag-rafale","tag-rusija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116741190969788302","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/125341","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=125341"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/125341\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/125342"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=125341"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=125341"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=125341"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}