Xiaomi je v proizvodnji elektri\u010dnih vozil prvi\u010d uvedel humanoidnega robota, ki je uspe\u0161no opravil zahtevno monta\u017eno nalogo. Gre za pomemben korak v razvoju utele\u0161ene inteligence in za\u010detek \u0161ir\u0161e uporabe robotov v industriji.<\/p>\n
Xiaomi je naredil pomemben korak v razvoju humanoidne robotike, saj je svojega robota prvi\u010d vklju\u010dil v dejansko proizvodnjo elektri\u010dnih vozil. Podjetje je sporo\u010dilo, da je robot v tovarni uspe\u0161no deloval tri zaporedne ure na delovni postaji za namestitev samoreznih matic. To se sli\u0161i malo, a predstavlja prelomni trenutek za Xiaomi na podro\u010dju \u00bbutele\u0161ene\u00ab inteligence.<\/p>\n
Robot je deloval v livarni, kjer je moral na obeh straneh delovne postaje natan\u010dno name\u0161\u010dati samorezne matice. Testi so pokazali 90,2\u2011odstotno uspe\u0161nost, hkrati pa je robot izpolnil najhitrej\u0161i zahtevan cikel proizvodne linije, ki zna\u0161a 76 sekund. Naloga je vklju\u010devala pobiranje matic iz avtomatskega podajalnika, njihovo natan\u010dno postavitev na pritrdilne elemente ter usklajevanje s transportnimi drsniki in avtomatskim pozicioniranjem za dokon\u010dno privijanje.<\/p>\n
Xiaomi je poudaril, da je najve\u010dji izziv predstavljalo doseganje popolnega poravnanja matic. Notranja zarezna struktura, nestabilni prijemi in magnetne motnje so bistveno pove\u010dali zahtevnost postopka. Za re\u0161evanje teh te\u017eav je podjetje uporabilo pristop, ki temelji na podatkovno vodenem nadzoru, podprt z lastnim velikim modelom VLA in tehnologijo okrepljenega u\u010denja.<\/p>\n
Tak\u0161en sistem zmanj\u0161uje odvisnost od teleoperacijskih podatkov in omogo\u010da, da se robot hitro prilagaja razli\u010dnim pogojem ter se sproti u\u010di iz interakcij s fizi\u010dnim okoljem. Poleg tega Xiaomi uporablja ve\u010dmodalne informacije, kot so vid, taktilne povratne signale in propriocepcijo sklepov. To zmanj\u0161uje mo\u017enost napa\u010dnih ocen v zahtevnih scenarijih ter izbolj\u0161uje stabilnost delovanja.<\/p>\n
Za nadzor gibanja celotnega telesa robot uporablja hibridno arhitekturo, ki zdru\u017euje optimizacijski nadzor in okrepljeno u\u010denje. Optimizacijski modul izvede vsako iteracijo v manj kot eni milisekundi, kar zagotavlja hitro odzivnost sistema. Krmilnik, ki temelji na okrepljenem u\u010denju, pa je bil izurjen s stotinami milijonov simuliranih motenj, kar robotu omogo\u010da ohranjanje ravnote\u017eja tudi v ekstremnih razmerah in neposreden prenos nau\u010denih sposobnosti na fizi\u010dne robote.<\/p>\n
Xiaomi poudarja, da je ta delovna postaja \u0161ele prvi korak. Trenutno potekajo testiranja na drugih tipi\u010dnih postajah, med drugim pri pobiranju delov iz zabojev in name\u0161\u010danju sprednjih emblemov. Cilj je premagati klju\u010dne izzive proizvodnje, kot sta \u010das cikla in stopnja izmeta, ter s tem omogo\u010diti \u0161ir\u0161o industrijsko uporabo.<\/p>\n
Ustanovitelj in izvr\u0161ni direktor Lei Jun napoveduje, da bodo humanoidni roboti v naslednjih petih letih v velikem \u0161tevilu delovali v Xiaomijevih tovarnah. Napredek podjetja prihaja v \u010dasu, ko globalni tehnolo\u0161ki velikani pospe\u0161ujejo svoje projekte na podro\u010dju robotike. Tesla namerava letos predstaviti mno\u017ei\u010dno proizvedeno tretjo generacijo robota Optimus, medtem ko Xpeng gradi prvo veliko proizvodno bazo za humanoidne robote, s ciljem mno\u017ei\u010dne proizvodnje do konca leta 2026.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Xiaomi je v proizvodnji elektri\u010dnih vozil prvi\u010d uvedel humanoidnega robota, ki je uspe\u0161no opravil zahtevno monta\u017eno nalogo. Gre…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":12538,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[12],"tags":[2972,62,37,58,60,38,89,90],"class_list":{"0":"post-12537","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-tehnologija","8":"tag-robotika","9":"tag-si","10":"tag-slovene","11":"tag-slovenia","12":"tag-slovenija","13":"tag-slovenscina","14":"tag-technology","15":"tag-tehnologija"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116166029581921972","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12537","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=12537"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/12537\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/12538"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=12537"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=12537"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=12537"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}