{"id":125629,"date":"2026-06-13T12:21:14","date_gmt":"2026-06-13T12:21:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/125629\/"},"modified":"2026-06-13T12:21:14","modified_gmt":"2026-06-13T12:21:14","slug":"omrezje-na-robu-zmogljivosti-izpadi-elektrike-so-realna-moznost","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/125629\/","title":{"rendered":"Omre\u017eje na robu zmogljivosti, izpadi elektrike so realna mo\u017enost"},"content":{"rendered":"

\u00bbElektroenergetsko omre\u017eje<\/a>, ki smo ga zlagoma gradili minulo stoletje, je bilo zasnovano za druga\u010dno rabo elektri\u010dne energije, kot smo ji pri\u010da danes. Tok elektri\u010dne energije je tekel predvidljivo in vedno v isto smer; od velikih elektrarn prek prenosnega do distribucijskega omre\u017eja in od tam do porabnikov. Ljudje in tovarne smo bili samo porabniki, proizvodnja in poraba elektri\u010dne energije sta bili enozna\u010dni in nedvoumni,\u00ab je razmi\u0161ljal direktor Elesa Aleksander Mervar.<\/a> Danes je povsem druga\u010de.<\/p>\n

\u00bbDanes smo dr\u017eavljani z vse ve\u010d son\u010dnimi elektrarnami na strehah svojih hi\u0161 veliki proizvajalci elektrike. Disrupcijo povzro\u010dajo \u0161e nara\u0161\u010dajo\u010da elektri\u010dna mobilnost z mre\u017eo polnilnih mest, baterijski hranilniki, toplotne \u010drpalke in podatkovni centri.\u00ab<\/p>\n

Omre\u017eje brez dodatnih naprav, oja\u010ditev, novih daljnovodnih povezav in obse\u017enih programskih okrepitev tega preprosto ne bo preneslo. Te spremembe zahtevajo korenito preobrazbo, zlasti distribucijskega omre\u017eja, je opozoril Mervar.<\/p>\n

Najve\u010dji pritiski se pojavljajo na distribucijskem omre\u017eju. Posledice se ka\u017eejo v omejitvah priklju\u010devanja, potrebi po oja\u010ditvah vodov, zamenjavah transformatorjev, upravljanju napetostnih razmer in ve\u010dji zahtevnosti na\u010drtovanja, je na\u0161tel predsednik skup\u0161\u010dine GIZ distribucije elektri\u010dne energije in predsednik uprave Elektra Gorenjska Ivan \u0160mon.<\/p>\n

\"Aleksander<\/p>\n

Aleksander Mervar vidi re\u0161itev v vzpostavitvi enotne podatkovne platforme in pridobitvi podatkov v realnem \u010dasu iz celotnega elektroenergetskega sistema oziroma v celoviti informacijski integraciji podatkovnih sistemov med Elesom in vsemi petimi elektrodistribucijskimi podjetji. FOTO: Bla\u017e Samec<\/p>\n

Nihanja proizvodnje\u00a0in te\u017eave v sistemu<\/p>\n

Zaradi pove\u010devanja dele\u017ea obnovljivih virov energije v sistemu so vedno ve\u010dja nihanja proizvodnje, vse ve\u010d je odstopanj od napovedi, zato stro\u0161ki izravnave sistema nara\u0161\u010dajo. Tudi v slovenskem elektroenergetskem sistemu nara\u0161\u010dajo te\u017eave z napetostmi in vzdr\u017eevanjem frekvence, je ugotovil Mervar in dodal, da je bil razpad \u0161panskega elektroenergetskega sistema resno svarilo pred najhuj\u0161im mo\u017enim scenarijem.<\/p>\n

\u00bbObnovljivi viri energije oziroma njihova neodzivnost na potrebe v sistemu povzro\u010dajo operaterju vse ve\u010d sistemskih izzivov. Bojazen, da se son\u010dne elektrarne v kriti\u010dnih stanjih ne bodo ustrezno odzvale, operater pa hkrati ne bo mogel u\u010dinkovito vplivati na njihovo proizvodnjo in s tem na uravnavanje sistema, je vse bolj realna.\u00ab<\/p>\n

Mervar vidi re\u0161itev v vzpostavitvi enotne podatkovne platforme in pridobitvi podatkov v realnem \u010dasu iz celotnega elektroenergetskega sistema oziroma v celoviti informacijski integraciji podatkovnih sistemov med Elesom in vsemi petimi elektrodistribucijskimi podjetji.<\/p>\n

\u00bbDrug nujen ukrep je povezan z nadzorom vse ve\u010d obnovljivih virov energije, predvsem son\u010dnih elektrarn. Govorimo o njihovih avtomatskih odzivih, pa tudi o mo\u017enosti, da bi lahko operater vplival na njihovo proizvodnjo,\u00ab Mervar meni, da bi mo\u017enost Elesa, da izklaplja son\u010dne elektrarne, pove\u010dala odpornost elektroenergetskega sistema.<\/p>\n

Tudi \u0160mon pravi, da v prihodnje ne bo dovolj graditi novih vodov in transformatorskih postaj. \u00bbPotrebovali bomo tudi pametno upravljanje odjema, pametno polnjenje elektri\u010dnih vozil, vklju\u010devanje hranilnikov, lokalne energetske skupnosti, agregatorje in bolj\u0161e usklajevanje med uporabniki, dobavitelji, operaterji in trgom. To pomeni, da bo moral biti uporabnik bolj aktiven del sistema, omre\u017eje pa bo treba upravljati bolj podatkovno, napovedno in dinami\u010dno kot v preteklosti.\u00ab<\/p>\n

Celovit pristop, ki najprej zmanj\u0161uje potrebe, nato bolje izkori\u0161\u010da obstoje\u010de vire in \u0161ele nato nadgrajuje proizvodnjo, omogo\u010da bolj u\u010dinkovito, trajnostno in dolgoro\u010dno vzdr\u017eno energetsko prihodnost, ugotavlja strokovnjak za energetiko Miha Bobi\u010d iz Danfoss Trate. V Sloveniji predstavljajo pomemben dele\u017e rabe energije stavbe, zato je prvi korak sistemati\u010dno zmanj\u0161evanje potreb po energiji, zlasti za ogrevanje in hlajenje. To vklju\u010duje izbolj\u0161anje energetske u\u010dinkovitosti stavbnega fonda in uvajanje evropskih smernic. Naslednji korak je bolj\u0161a izraba obstoje\u010dih virov, med katerimi ima velik potencial odpadna toplota. Njen u\u010dinkovitej\u0161i zajem in vklju\u010devanje v sisteme daljinskega ogrevanja sta pomembna prilo\u017enost za pove\u010danje energetske u\u010dinkovitosti in zmanj\u0161anje izpustov. \u0160ele nato bo na vrsti pospe\u0161ena uvedba nizkooglji\u010dnih virov energije.<\/p>\n

Dvajset let postopkov\u00a0za gradnjo daljnovoda<\/p>\n

\"Strah,<\/p>\n

Strah, da se son\u010dne elektrarne v kriti\u010dnem stanju ne bodo ustrezno odzvale, je vse bolj realen, prav Aleksander Mervar,\u00a0direktor Elesa.<\/p>\n

Toda energetska podjetja ob nujnih vlaganjih, tako v proizvodnjo kot omre\u017eja, hitro naletijo na dolgotrajne postopke. Tako je denimo ume\u0161\u010danje daljnovoda Cirkovce\u2013Pince v prostor trajalo trinajst let, skupaj s pridobitvijo okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja pa kar dvajset. \u00bbZamudno ume\u0161\u010danje v prostor je velik problem ne le za investicije v prenosni in distribucijski elektroenergetski sistem, temve\u010d tudi za vse druge investicije v elektroenergetske objekte,\u00ab se je strinjal direktor Elesa Aleksander Mervar.<\/p>\n

Po njegovem je ume\u0161\u010danje v prostor dolgotrajnen in nepredvidljiv postopek predvsem zaradi nasprotovanja lai\u010dnih javnosti, civilnih iniciativ, pa tudi neodzivnosti pristojnih institucij in zavla\u010devanja postopkov ter vra\u010danja in ponovnega odlo\u010danja v posameznih fazah postopkov v delih, v katerih so mnenja \u017ee izdana.<\/p>\n

K pospe\u0161itvi postopka bi pripomoglo zgolj to, da bi dr\u017eavni organ, ki vodi postopek, spo\u0161toval zakonske roke. Tako bi se postopek do trikratno pospe\u0161il, je analizo Elesa predstavil Mervar. Hkrati bi postopek pospe\u0161ilo priznavanje \u017ee izdanih in validiranih strokovnih podlag v vseh fazah postopka. Zdaj lahko namre\u010d dolo\u010deni dele\u017eniki v celotnem postopku zahtevajo izdelavo dodatnih novih strokovnih podlag. \u00bbObenem menimo, da bi bilo treba pod dolo\u010denimi pogoji opredeliti zakonsko odgovornost za organizirane civilne iniciative,\u00ab pravi Mervar.<\/p>\n

Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je napovedal sprejemanje posebnih zakonov (lex specialis), s katerimi bi pospe\u0161ili ume\u0161\u010danje v prostor ne le pri energetskih, temve\u010d tudi pri prometnih projektih.<\/p>\n

\"Jernej<\/p>\n

Jernej Vrtovec je na zasli\u0161anju napovedal pospe\u0161itev postopkov za zgraditev drugega bloka Jedrske elektrarne Kr\u0161ko. FOTO: Bla\u017e Samec<\/p>\n

Financiranje obnove<\/p>\n

Drugi pomemben izziv pri nujnih vlaganjih je zagotoviti dovolj stabilne, predvidljive in dolgoro\u010dno vzdr\u017ene vire za investicije v distribucijsko omre\u017eje, je poudaril Ivan \u0160mon.<\/p>\n

Razvojni na\u010drt distribucijskega sistema do leta 2034 namre\u010d predvideva bistveno vi\u0161jo raven vlaganj kot doslej. Letne investicijske potrebe se bodo predvidoma z 281 milijonov evrov lani pove\u010dale na pribli\u017eno 438 milijonov evrov leta 2034. Po ocenah elektrodistribucijskih podjetij razlika med investicijami, predvidenimi v razvojnem na\u010drtu, in realno zagotovljenimi viri \u017ee med letoma 2025 in 2028 zna\u0161a ve\u010d kot 470 milijonov evrov, do leta 2034 pa skoraj dve milijardi evrov. \u00bbTo pomeni, da izziv ni ve\u010d samo vpra\u0161anje vi\u0161ine posamezne investicije, temve\u010d je tudi vpra\u0161anje, ali bo sistem kot celota sposoben pravo\u010dasno zagotoviti omre\u017eje, ki ga zahtevajo elektrifikacija, razoglji\u010denje in razvoj gospodarstva,\u00ab pravi \u0160mon.<\/p>\n

Glavni izziv je zagotoviti dovolj stabilne, predvidljive in dolgoro\u010dno vzdr\u017ene vire za investicije v distribucijsko omre\u017eje, ki postaja osrednja infrastruktura energetskega prehoda.<\/p>\n

Ivan \u0160mon, predsednik uprave Elektra Gorenjska<\/p>\n

Nadgradnja in vzdr\u017eevanje omre\u017eja sta financirana iz omre\u017enine. \u00bbToda omre\u017enina \u017ee leta ne zado\u0161\u010da za potrebe. Medtem ko potrebe zaradi spremenjenih navad in tehnolo\u0161kega napredka nara\u0161\u010dajo in se merijo v milijardnih zneskih, se vre\u010da denarja zanje prazni,\u00ab je opozoril Mervar in dodal, da bi bilo treba v naslednjem desetletju v elektrodistribucijsko omre\u017eje vlo\u017eiti dvakrat ve\u010d denarja, kot smo ga v prej\u0161njem desetletnem obdobju. \u00bbKer je omre\u017enina edini sistemski vir za financiranje teh investicij, bi zdravorazumsko pri\u010dakovali, da bi se z leti omre\u017eninski prihodki ve\u010dali.\u00ab<\/p>\n

Toda lani so bili nominalni omre\u017eninski prihodki od tistih leta 2023 ni\u017eji za dobrih 47,5 milijona evrov, letos bodo po Mervarjevih ocenah ni\u017eji za slabih 35 milijonov, leta 2027 pa za 76,5 milijona evrov. \u00bbPodro\u010dje omre\u017enin pri nas ni zadovoljivo urejeno in zahteva korenite spremembe, za\u010den\u0161i s povi\u0161anjem omre\u017enine. Omre\u017eninska reforma, ki je za\u010dela veljati oktobra 2024, je bila le prvi nujni korak celostne reforme. Omre\u017enina namre\u010d ostaja edini sistemski vir za financiranje investicij v distribucijsko omre\u017eje in nesporno dejstvo je, da se bo morala vi\u0161ina iz tega naslova zbranih sredstev v prihodnjih letih drasti\u010dno pove\u010dati \u2013 ali pa nas na tem podro\u010dju \u010daka razvojna stagnacija.\u00ab<\/p>\n

\u0160mon dodaja, da bo prihodnji model financiranja moral vklju\u010devati ustrezno oblikovano omre\u017enino, lastne vire podjetij, dol\u017eni\u0161ke vire, evropska sredstva, nove finan\u010dne instrumente in stabilen regulativni okvir. Pri tem dodatno zadol\u017eevanje ne more biti edina re\u0161itev, saj se bo skupni finan\u010dni dolg elektrodistribucijskih podjetij do leta 2028 predvidoma pribli\u017eal 616 milijonom evrov. \u00bbTudi nepovratna evropska sredstva so pomembna, vendar predvsem kot dopolnilni vir, saj ne re\u0161ujejo dolgoro\u010dne potrebe po obnovi in nadome\u0161\u010danju omre\u017ene infrastrukture.\u00ab<\/p>\n

\"Jernej<\/p>\n

Jernej Vrtovec bo vodil prihodnjo energetsko politiko. FOTO: Bla\u017e Samec<\/p>\n

Konsolidacija elektroenergetskega sektorja<\/p>\n

Tudi v zvezi s tem se na Elesu zavzemajo za nadaljnjo konsolidacijo elektroenergetskega sektorja s prenosom upravljanja ter optimizacijo petih elektrodistribucijskih podjetij izpod okrilja Slovenskega dr\u017eavnega holdinga na, denimo, resorno ministrstvo. Podobno je na zasli\u0161anju razmi\u0161ljal Jernej Vrtovec, ki je prav tako ponudil v razmislek, da bi upravljanje teh petih elektrodistributerjev prenesli na resorno ministrstvo in bi torej bila skup\u0161\u010dina vlada, tako kot je za Eles.<\/p>\n

Tak prenos ni enostaven, saj dr\u017eava ni stoodstotna lastnica teh podjetij, ki imajo tudi male delni\u010darje. Ti si \u017eelijo, da bi te dru\u017ebe ve\u010dji del dobi\u010dka namenile dividendam. Vrtovec je na zasli\u0161anju dejal: \u00bbRazumeti moramo, da je elektroenergetski sistem strate\u0161ka stvar dr\u017eave. Dvomim, da je primerno, da se pri elektrodistributerjih zasleduje samo dobi\u010dek, ne glede na investicijski na\u010drt.\u00ab<\/p>\n

470 mio \u20ac<\/p>\n

je razlika med investicijami, predvidenimi v na\u010drtu, in realno zagotovljenimi viri v obdobju 2025\u20132028<\/p>\n

Nova dr\u017eavna politika<\/p>\n

Za slovensko energetsko prihodnost niso klju\u010dna samo vlaganja v omre\u017eje, temve\u010d tudi v proizvodnjo elektrike. Jernej Vrtovec je na zasli\u0161anju napovedal pospe\u0161itev postopkov za zgraditev drugega bloka Jedrske elektrarne Kr\u0161ko. Med glavnimi projekti je izpostavil za\u010detek gradnje hidroelektrarne Mokrice, ume\u0161\u010danje hidroelektrarn na srednji Savi in \u010drpalne hidroelektrarne Kozjak ter razvoj son\u010dnih elektrarn v kombinaciji s hranilniki energije, medtem ko v novi vladi ne vidijo prihodnosti v vetrni energiji. Glede na to, da je napovedal nasprotovanje \u00bbzeleni aktivisti\u010dni energetski politiki\u00ab, se postavlja vpra\u0161anje razvoja projektov obnovljivih virov energije.<\/p>\n

Slovenija \u017ee doslej ni bila prijazna dr\u017eava za ve\u010dje projekte son\u010dnih elektrarn in vetrnih polj. Tako slovenske dru\u017ebe, kot sta Alfi Renewables in Petrol, te projekte odpirajo v drugih dr\u017eavah jugovzhodne Evrope, kot so Hrva\u0161ka, Srbija in Romunija. Alfi Renewables, ki upravlja najve\u010dji investicijski alternativni sklad za vlaganje v obnovljive vire energije v regiji, denimo na\u010drtuje za ve\u010d kot 2000 megavatov projektov. Zdaj na primer gradijo son\u010dno elektrarno z baterijo v Romuniji.<\/p>\n

\u00bbV okviru sklada Alfi Green Energy Fund I v Romuniji gradimo son\u010dno elektrarno z mo\u010djo 126 megavatov (MW) v kombinaciji z baterijo z mo\u010djo 90 MW oziroma 200 megavatnih ur kapacitete. Ocenjena investicija je okoli 120 milijonov evrov,\u00ab je pojasnil direktor Alfi Renewables Suvad Bajri\u0107. Med njihovimi ve\u010djimi investicijami je vetrna elektrarna Kriva\u010da v Srbiji z mo\u010djo 105 MW. Za primerjavo: najve\u010dja son\u010dna elektrarna v Sloveniji ima mo\u010d okoli sedem megavatov.<\/p>\n

Obnovljivi viri energije so pomembni, ker so najcenej\u0161i in najdostopnej\u0161i vir energije. Brez baterij tako postavljanje teh sistemov ni ve\u010d ekonomsko vzdr\u017eno, saj cena ob son\u010dnih dnevih dose\u017ee negativno ceno. Zato je za Slovenijo klju\u010dna \u010dim hitrej\u0161a prilagoditev infrastrukture in politi\u010dna volja, da bodo poceni viri energije tudi pri nas \u0161ir\u0161e dostopni.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u00bbElektroenergetsko omre\u017eje, ki smo ga zlagoma gradili minulo stoletje, je bilo zasnovano za druga\u010dno rabo elektri\u010dne energije, kot…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":125630,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,82,25023,2819,1906,10098,84,83,62,37,58,60,38,9575],"class_list":["post-125629","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-economic","tag-elektricna-omrezja","tag-eles","tag-energetika","tag-obnovljivi-viri-energije","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-soncne-elektrarne"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116742775477785032","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/125629","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=125629"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/125629\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/125630"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=125629"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=125629"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=125629"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}