{"id":125781,"date":"2026-06-13T16:07:12","date_gmt":"2026-06-13T16:07:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/125781\/"},"modified":"2026-06-13T16:07:12","modified_gmt":"2026-06-13T16:07:12","slug":"na-ljubelju-opozorila-da-je-clovecnost-znova-na-preizkusnji-tudi-v-odnosu-do-gaze","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/125781\/","title":{"rendered":"Na Ljubelju opozorila, da je \u010dlove\u010dnost znova na preizku\u0161nji. Tudi v odnosu do Gaze."},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Med
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMed 2. svetovno vojno je na Ljubelju delovalo nacisti\u010dno koncentracijsko tabori\u0161\u010de, podru\u017enica tabori\u0161\u010da Mauthausen. Med letoma 1943\u20131945 je bilo v njem zaprtih pribli\u017eno 1800 jetnikov, ki so za nem\u0161ki rajh gradili predor Ljubelj. Foto: BoBo<\/p>\n

Direktorica Amnesty International Slovenije Nata\u0161a Posel je v svojem nagovoru spomnila na razmere, v katerih so med drugo svetovno vojno \u017eiveli in delali interniranci tabori\u0161\u010da ob gradnji predora Ljubelj. Poudarila pa je tudi izjemno solidarnost, ki so jo pokazali doma\u010dini, ko so jim kljub tveganjem pomagali pre\u017eiveti.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Dana\u0161nja komemoracija je ne le spomin in poklon, temve\u010d tudi opomin, je opozorila. “\u010ceprav je mednarodna skupnost po vojni kri\u010dala nikoli ve\u010d, je danes \u010dlove\u010dnost znova na preizku\u0161nji.” Dodala je, da je \u0161tevilo vojnih konfliktov v svetu najve\u010dje po drugi svetovni vojni.<\/p>\n

Posel: Tudi danes genocid podpirajo vlade. Zavra\u010damo, da se je podpori pridru\u017eila slovenska vlada.
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Direktorica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDirektorica Amnesty International Slovenije Nata\u0161a Posel. Foto: Amnesty Slovenije<\/p>\n

“Mednarodna skupnost \u0161e vedno zgolj opazuje, kako Izrael nadaljuje genocid v Gazi in etni\u010dno \u010di\u0161\u010denje na Zahodnem bregu. Znova tudi danes genocid in etni\u010dno \u010di\u0161\u010denje podpirajo institucije, zakoni, industrija, podpirajo jih vlade, sporazumi in pogodbe ter \u0161tevilni navadni ljudje. Zavra\u010damo, da se je tej podpori pridru\u017eila tudi slovenska vlada,” je poudarila Posel.<\/p>\n

Navedla je podatek, da je \u0161tevilo avtokratskih ureditev v svetu prvi\u010d po 20 letih preseglo \u0161tevilo demokrati\u010dnih dr\u017eav. “\u017dal se je tudi Slovenija v zadnji mednarodni analizi zna\u0161la na seznamu dr\u017eav, ki so v procesu slabitve demokracije in drsijo v avtokracijo,” je dejala. Ob tem je navedla ve\u010d primerov avtoritarnih praks.<\/p>\n

“Kot so se doma\u010dini na tem mestu z dejanji solidarnosti upirali okupaciji in vojni, se moramo tudi mi vsi upreti avtoritarnim praksam,” je dejala. Pozvala je k za\u0161\u010diti javnega dobrega, svobode izra\u017eanja, neodvisnosti medijev, javnega zdravstva in \u0161olstva ter enakosti za vse.<\/p>\n

Tr\u017ei\u0161ki \u017eupan: “Kaj se je zgodilo s svetom, da se to dejansko dogaja?”<\/p>\n

Brez spomina na zgodovinske dogodke te\u017eko prepoznamo, kaj se v dru\u017ebi v danem trenutku resni\u010dno dogaja, je povedal tr\u017ei\u0161ki \u017eupan Peter Mikli\u010d. \u010ceprav smo se iz \u010dasa pred ve\u010d kot 80 leti veliko nau\u010dili, se \u017eal znova z bojaznijo v srcu spra\u0161ujemo, ali se kaj takega lahko ponovi, je dejal. “Spra\u0161ujemo se, kaj se je zgodilo s svetom, z dru\u017ebo, da je to ne le postalo mo\u017eno, temve\u010d se tudi dejansko dogaja,” je vpra\u0161al.<\/p>\n

“Zgodovina ni nevarna samo takrat, ko jo pozabimo, ampak tudi takrat, ko jo za\u010dnemo poenostavljati in se dejanja, ki so vredna obsodbe, sku\u0161ajo umestiti v nekak\u0161en moralni ali zgodovinski kontekst, ki se opravi\u010duje na podlagi zgre\u0161enih pravnih formulacij ali celo nekak\u0161nih mitov in legend. Nato nepredstavljivo postane mogo\u010de in \u017ertve postanejo znova le \u0161tevilke,” je opozoril.<\/p>\n

Predsednik Zveze zdru\u017eenj borcev za vrednote NOB-ja Slovenije Marijan Kri\u017eman meni, da v svetu manjka dobrih ljudi, dobrih voditeljev. Skrbi ga, ker je v \u010dasu lanske komemoracije po svetu divjalo pribli\u017eno 55 vojn, danes pa jih je \u017ee krepko ve\u010d kot 60. “Moramo spominjati na to, da so vojne zavr\u017ene, da so vojne trpljenje,” je dejal.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Kip
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKip “Trpljenje jetnikov” Borisa Kobeta. Foto: Amnesty Slovenije<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tMedvojna zgodovina hitro pometena pod preprogo<\/p>\n

Tr\u017ei\u0161ki muzej je pred kratkim izdal slovenski prevod knjige avstrijskih zgodovinarjev Lise Rettl in Petra Pirkerja o zdravniku koncentracijskega tabori\u0161\u010da na Ljubelju Sigbertu Ramsauerju s provokativnim naslovom Z veseljem sem bil zraven!. Gre za citat, ki nakazuje njegovo ob\u010dutenje medvojnega dogajanja. Po vojni je bil kot vojni zlo\u010dinec obsojen na dosmrtni zapor, a nato \u017ee leta 1954 izpu\u0161\u010den in rehabilitiran.<\/p>\n

Kot je povedal direktor Tr\u017ei\u0161kega muzeja David Aha\u010di\u010d, je bila njegova medvojna zgodovina hitro pometena pod preprogo. Tako je lahko do visoke starosti opravljal zdravni\u0161ko delo v Celovcu, njegovi some\u0161\u010dani pa niso vedeli ali niso \u017eeleli vedeti o njegovi medvojni zgodovini.<\/p>\n

“Ta \u017eivljenjepis bralce sodobnega \u010dasa ne le spodbuja k spominjanju na to temno obdobje \u010dlove\u0161ke zgodovine, ampak nas sili v razmi\u0161ljanje o na\u0161i osebni odgovornosti danes \u2013 ali si tudi mi zatiskamo o\u010di in obra\u010damo pogled stran od krivic, nasilja in surovosti, ki se dogaja med nami,” je pojasnil Aha\u010di\u010d.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Med 2. svetovno vojno je na Ljubelju delovalo nacisti\u010dno koncentracijsko tabori\u0161\u010de, podru\u017enica tabori\u0161\u010da Mauthausen. Med letoma 1943\u20131945 je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":125782,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[34976,4812,33821,59,61,62,37,58,60,38,8655,1130],"class_list":["post-125781","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-avtokracija","tag-gaza","tag-ljubelj","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-solidarnost","tag-zgodovina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116743664077514281","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/125781","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=125781"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/125781\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/125782"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=125781"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=125781"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=125781"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}