{"id":125949,"date":"2026-06-13T20:09:10","date_gmt":"2026-06-13T20:09:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/125949\/"},"modified":"2026-06-13T20:09:10","modified_gmt":"2026-06-13T20:09:10","slug":"ljubljancanka-vesna-o-kozarcu-vina-za-14-dolarjev-ravnovesje-se-rusi-cene-rastejo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/125949\/","title":{"rendered":"Ljubljan\u010danka Vesna o kozarcu vina za 14 dolarjev: \u00bbRavnovesje se ru\u0161i, cene rastejo\u00ab"},"content":{"rendered":"

V Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike ima vsako mesto svoj zna\u010daj, poleg tega velja, da obstajata dva svetova: ZDA in New York, je pregovorne karakteristike ameri\u0161kega sveta strnila Ljubljan\u010danka Vesna \u0160iftar, ki \u017ee skoraj osem let \u017eivi v Chicagu. Iz Londona se je \u010dez lu\u017eo preselila zaradi slu\u017ebe, dela v marketingu v digitalni transformacijski agenciji.<\/p>\n

<\/p>\n

\"\u017dan<\/p>\n

Slovenci po svetu<\/p>\n

Slovenski vratar iskreno o \u017eivljenju na Mad\u017earskem: \u00bbPo hrano pa \u010dez mejo v Slovenijo\u00ab<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

V tretjem najve\u010djem mestu v ZDA, ki slovi po svoji arhitekturni zgodovini, jazzovskih in bluesovskih klubih in ga Slovenka rada primerja z njej ljubim oziroma najljub\u0161im New Yorkom, pravi, da je zelo prijetno \u017eiveti. Ritem vsakdana je v Chicagu v primerjavi z intenzivnim, agresivnim, zabavnim, umazanim, dinami\u010dnim in svetovljanskim New Yorkom, kot ga opi\u0161e, bolj umirjeno. Du\u0161o mu dajejo soseske, vsaka s svojim vzdu\u0161jem. \u00bbOdli\u010dno je, ker so tako organizirane, da ti je sploh ni treba zapustiti, saj imajo vso infrastrukturo, ki jo potrebuje\u0161. Znotraj soseske si lahko zgradi\u0161 svoj socialni krog in ustvari\u0161 dru\u017eabno \u017eivljenje.\u00ab So deli mesta, kjer so hi\u0161e \u017ee ve\u010d generacij premo\u017enih dru\u017ein in je \u017eivljenje tam bolj umirjeno, medtem ko je na severu mesta denimo soseska Boystown, uradno Northalsted, kjer \u017eivi skupnost LGBTIQ+.<\/p>\n

\"Vesna<\/p>\n

Ljubljan\u010danka Vesna \u0160iftar \u017ee skoraj osem let \u017eivi v Chicagu. \/ Foto: osebni arhiv<\/p>\n

\u00bbChicago je odprto mesto, kjer so vsi dobrodo\u0161li, in ima obkro\u017een z republikanskimi zveznimi dr\u017eavami v o\u010deh javnosti posebno mesto, saj je Illionis, ki mu pripada, demokratska zvezna dr\u017eava,\u00ab je dejala Vesna \u0160iftar. Spomnila je, da se je po odlo\u010ditvi vrhovnega sodi\u0161\u010da v zadevi Dobbs, ko je junija 2022 razveljavilo zvezno pravico do splava, in s sprejetjem prepovedi splava v nekaterih ameri\u0161kih zveznih dr\u017eavah v Illinoisu pove\u010dalo \u0161tevilo obiskov ginekologa. Dr\u017eava je namre\u010d postala klju\u010dna to\u010dka dostopa do splava za \u017eenske iz razli\u010dnih delov ZDA in je branik reproduktivnih pravic.<\/p>\n

Sosedstvo v ameri\u0161kem velemestu<\/p>\n

Ko je Slovenka opisovala vsakdan v svoji soseski, je dejala, da je vanjo vnesla utrjevanje vezi v lokalni skupnosti. Koncept sosedstva, ki temelji na spoznavanju, sodelovanju, pomo\u010di in dru\u017eenju s sosedi, je prinesla iz Evrope. \u00bbAmeri\u010dani nimajo \u017eelje graditi sosedskih odnosov, zato sem s tem za\u010dela sama. V bloku, kjer \u017eiviva s partnerjem, smo si z najbli\u017ejim sosedom izmenjali klju\u010de stanovanj, \u010de bi jih kdaj potrebovali, poleg tega ob\u010dasno \u010duvava njegovega psa, kar tu ni obi\u010dajno. Blizu sva si tudi s prodajalcem v bli\u017enji trgovini z \u017eivili, lastnikom bara in delavko v \u010distilnici.\u00ab<\/p>\n

<\/p>\n

\"Mavricij,<\/p>\n

Od razko\u0161nih vil do razpadajo\u010dih kolib<\/p>\n

Jabolka za sedem evrov, hi\u0161e pa od 350.000 naprej: Slovenka o \u017eivljenju v tropskem raju<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Posebna sta v Chicagu tudi zato, ker nimata avtomobila. Imata motor in kolesi, sicer pa uporabljata javni promet. \u00bbVloga javnega prometa se mi zdi zelo pomembna in Chicago je poleg New Yorka eno redkih ameri\u0161kih mest z urejenim javnim prometom. Veliko ameri\u0161kih mest, kot recimo Los Angeles, Miami in Dallas, je vezanih na rabo avtomobila.\u00ab Javna prometna infrastruktura ima v Chicagu svojo zgodovino. Zaradi ohranitve arhitekture niso gradili podzemne \u017eeleznice, temve\u010d nadzemno, kar jo dela posebno. \u00bbIkoni\u010dni sistem nadzemnega mestnega prometa je fascinanten,\u00ab pravi Vesna \u0160iftar.<\/p>\n

Vedno dra\u017eje mesto<\/p>\n

\u010ceprav je v primerjavi s te\u017eko dosegljivim New Yorkom Chicago dolgo \u010dasa veljal za bolj ugodno velemesto, se ta razmerja v zadnjih letih spreminjajo. \u00bbNew York je bil vedno drag, toda v Chicagu je bilo druga\u010de, saj je v njem vladalo dolo\u010deno ravnovesje. To se zdaj ru\u0161i, pla\u010de v mestu stagnirajo, \u017eivljenjski stro\u0161ki, cene hrane in nepremi\u010dnin pa rastejo.\u00ab Lokali in restavracije imajo precej visoke cene in tako se recimo kozarec povpre\u010dnega vina za\u010dne pri 14 evrih, k \u010demur je treba pri\u0161teti \u0161e 11 odstotkov davka in napitnine.<\/p>\n

Prav tako se vi\u0161ajo najemnine, \u010deprav se je s pandemijo zgodil preobrat. \u00bbPo covidu se je veliko ljudi izselilo iz strogega centra. Iz predela Loop, poslovnega dela mesta, so se ljudje zaradi prijetnej\u0161ega \u017eivljenja selili v druge predele. Najemnine v sredi\u0161\u010du so zato ni\u017eje kot v drugih, priljubljenih soseskah.\u00ab Se pa v ZDA, kot je \u0161e dejala Slovenka, stanovanja merijo po prostorih \u2013 spalnicah in kopalnicah. Najemnina za stanovanje z dvema spalnicama in kopalnicama, veliko od 80 do 100 kvadratnih metrov, na severu Chicaga se giblje med 1800 in 3000 evri.<\/p>\n

Zapovedi v komunikaciji<\/p>\n

Vesna \u0160iftar je \u0161e izpostavila, kako je Amerika kulturno druga\u010den svet. \u00bbOdnosi so po mojih izku\u0161njah veliko bolj transakcijski kot v Evropi. Prehodnost odnosov je do neke mere povezana tudi z velikostjo dr\u017eave in vsakdanjostjo selitev, pri \u010demer ljudje, \u010de se preselijo, ne ohranjajo stikov. Osnovno dru\u017ebeno celico predstavljajo dru\u017eina in prijateljstva, vzpostavljena na univerzah, in ko se sem preseli\u0161 od drugod, nima\u0161 ne enega ne drugega,\u00ab je opisala pozicijo avtsajderstva. Poleg tega mora\u0161 osvojiti dolo\u010dene dru\u017ebene in komunikacijske zakonitosti. \u00bbMora\u0161 se navaditi na tukaj\u0161njo percepcijo, kako povedo dolo\u010dene stvari in kaj pomenijo. V Ameriki te nekdo naslovi s prijateljem \u017ee, kot te vidi enkrat ali dvakrat, medtem ko je v Evropi meja med znanci in prijatelji veliko bolj jasna.\u00ab<\/p>\n

Rubrika Slovenci po svetu ima svoj prostor v Nedeljskem dnevniku \u017ee vrsto let. K sodelovanju vabimo tudi vas. \u010ce poznate rojaka ali rojakinjo, ki \u017eivi v tujini, vas vabimo, da nam sporo\u010dite njegove oziroma njene kontaktne podatke. Morda bomo to osebo predstavili na na\u0161ih straneh. Svoje predloge lahko po\u0161ljete na elektronski naslov info@nedeljski.si<\/a> ali po po\u0161ti Nedeljski dnevnik, Kopitarjeva 4, 1000 Ljubljana.<\/p>\n

Prav tako imata druga\u010dno mesto neposrednost in kritika. \u00bbNeposrednost v komunikaciji, kar je po mojih izku\u0161njah \u0161e toliko bolj izrazito, ker sem \u017eenska v poslovnem svetu, je zelo pogosto sprejeta negativno. Zato mora\u0161 vedno za\u010deti z ne\u010dim pozitivnim. Da re\u010de\u0161 bobu bob, ni na\u010din komunikacije, in to mora\u0161 sprejeti.\u00ab Kot je \u0161e dejala Vesna \u0160iftar, pa na ravni odnosov vsaki\u010d, ko pride v Slovenijo ali kam drugam v Evropi, do\u017eivi svojevrstno prizemljitev, saj so v teh okoljih po njenih izku\u0161njah odnosi veliko pristni, poleg tega \u017eivljenje v primerjavi z ameri\u0161kim vsakdanom ni tako zelo pod nenehnim pritiskom pehanja za ne\u010dim.<\/p>\n

Odpornost zaradi selitev<\/p>\n

\u00bbKo se seli\u0161 iz mesta v mesto, med dr\u017eavami ali celo med kontinenti, mora\u0161 razviti dolo\u010deno odpornost, saj si mora\u0161 v novih okoljih zgraditi nova prijateljstva, osvojiti nova pravila obna\u0161anja in drugih socialnih konstruktov,\u00ab je \u0161e na podlagi svoji izku\u0161enj dejala Slovenka.<\/p>\n

Sicer pa je za \u017eivljenje v Chicagu \u0161e dejala, da mesto po dolgi zimi, ki traja kak\u0161nih sedem mesecev, poleti popolnoma o\u017eivi. V topli sezoni \u017eivljenje ob ogromnem Michiganskem jezeru, ki meri polovico velikosti Jadranskega morja, buhti. Ljudje so na pla\u017eah, v lokalih, restavracijah. Chicago velja tudi za arhitekturno sredi\u0161\u010de ZDA, je \u0161e dimenzijo tega ameri\u0161kega mesta izpostavila Slovenka. Kjer se, ne glede na osvajanje lokalnih navad, \u0161e vedno trdno dr\u017ei pitja italijanskega espressa in ne pristaja na kavo iz Starbucksa. Kot \u0161e eno ameri\u0161ko potezo pa je omenila tudi poudarjeno prijaznost ljudi.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike ima vsako mesto svoj zna\u010daj, poleg tega velja, da obstajata dva svetova: ZDA in…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":125950,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[35055,23653,35052,35056,35054,2548,59,61,62,6497,37,58,60,38,35053,35050,35051],"class_list":["post-125949","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-ameriski-nacin-zivljenja","tag-chicago","tag-kultura-v-ameriki","tag-kulturne-razlike-med-zda-in-evropo","tag-najemnine-v-zda","tag-reproduktivne-pravice","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovenci-po-svetu","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-soseske-v-chicagu","tag-vesna-siftar","tag-zivljenje-v-zda"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116744615842056542","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/125949","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=125949"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/125949\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/125950"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=125949"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=125949"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=125949"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}