{"id":126016,"date":"2026-06-13T21:43:08","date_gmt":"2026-06-13T21:43:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/126016\/"},"modified":"2026-06-13T21:43:08","modified_gmt":"2026-06-13T21:43:08","slug":"15-letnik-z-redko-supermocjo-spomina-navdusil-znanstvenike","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/126016\/","title":{"rendered":"15-letnik z redko supermo\u010djo spomina navdu\u0161il znanstvenike\u200b"},"content":{"rendered":"<p>    <img decoding=\"async\" data-lb-desktop=\"\/media\/2026\/06\/13\/838338\/Orig-iStock-2191396789-1200.webp\" data-lb-mobile=\"\/media\/2026\/06\/13\/838338\/Orig-iStock-2191396789-600.webp\" class=\"main-gallery-image se_image_lb\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Wide-iStock-2191396789-1000.webp\" alt=\"Fanta, \u010digar identitete niso razkrili, so prvi\u010d testirali pred dvema letoma, ko je bil star 13 let.\u00a0\/ Foto: Getty Images\"\/><\/p>\n<p>Fanta, \u010digar identitete niso razkrili, so prvi\u010d testirali pred dvema letoma, ko je bil star 13 let.\u00a0\/ Foto: Getty Images<\/p>\n<p>15-letnik z redko supermo\u010djo spomina navdu\u0161il znanstvenike\u200b<\/p>\n<p>Kaj je hipertimezija in kako si 15-letni de\u010dek s Sicilije zapomni vse iz svojega \u017eivljenja?<\/p>\n<p>Na Siciliji so znanstveniki odkrili izjemen\u00a0primer redke sposobnosti \u010dlove\u0161kega spomina. Petnajstletni de\u010dek naj bi postal najmlaj\u0161a oseba na svetu z diagnosticirano hipertimezijo (HSAM \u2013 highly superior autobiographical memory). Gre za stanje, ki omogo\u010da skoraj popolno avtobiografsko pomnjenje lastnega \u017eivljenja.\u00a0Fanta, \u010digar identitete niso razkrili, so prvi\u010d testirali pred dvema letoma, ko je bil star 13 let. Na njegove izjemne spominske sposobnosti je opozorila njegova mati.<\/p>\n<p>Spomin, ki ne pozablja ni\u010desar<\/p>\n<p>Po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa in raziskovalcev, ki so primer opisali v strokovni reviji Cortex, gre za izjemno redek nevrolo\u0161ki fenomen, pri katerem si posameznik zapomni\u00a0datume, dogodke in osebne izku\u0161nje z izjemno natan\u010dnostjo. Spomin, ki fantu omogo\u010da, da se spominja natan\u010dnih datumov vseh dogodkov iz svojega \u017eivljenja in vsega, kar se mu je kadar koli zgodilo.\u00a0\u00a0<\/p>\n<p>Raziskovalci so njegove odgovore preverjali z opiranjem na javne\u00a0dogodke, povezane\u00a0z njegovimi interesi, \u0161olske\u00a0dejavnosti ter fotografije s po\u010ditnic in potovanj.<\/p>\n<p>Znanstveniki poudarjajo, da ne gre za \u00bbfotografski spomin\u00ab, temve\u010d za specifi\u010dno obliko avtobiografskega spomina, ki deluje le na podro\u010dju osebnih izku\u0161enj.<\/p>\n<p>\u200bHipertimezija je ena najredkej\u0161ih oblik spomina na svetu. Doslej je bilo znanstveno potrjenih le nekaj deset primerov, ve\u010dinoma pri odraslih.\u00a0Primer 15-letnika s Sicilije je zato \u0161e posebno\u00a0pomemben, saj gre po navedbah raziskovalcev za prvi dokumentirani primer pri tako mladem \u010dloveku.\u00a0To postavlja pod vpra\u0161aj dosedanje modele razvoja avtobiografskega spomina, ki predvidevajo njegovo dozorevanje \u0161ele v poznej\u0161em mladostni\u0161tvu.<\/p>\n<p>Kaj to pomeni za znanost?<\/p>\n<p>Strokovnjaki menijo, da bi lahko ta primer pomagal bolje razumeti, kako deluje \u010dlove\u0161ki spomin in zakaj se pri nekaterih\u00a0razvije tako izjemna sposobnost.<\/p>\n<p>Med klju\u010dnimi vpra\u0161anji, ki jih odpira primer, so,\u00a0ali gre za prirojeno nevrolo\u0161ko posebnost ali za kombinacijo genetike in zgodnjih \u017eivljenjskih izku\u0161enj, ter tudi, kako mo\u017egani shranjujejo avtobiografske informacije.<\/p>\n<p>\u010ceprav hipertimezija zveni kot izjemna supermo\u010d, raziskave ka\u017eejo, da ima tudi svojo temno\u00a0plat, saj nepozabljanje dogodkov lahko pomeni tudi ve\u010djo \u010dustveno obremenitev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Fanta, \u010digar identitete niso razkrili, so prvi\u010d testirali pred dvema letoma, ko je bil star 13 let.\u00a0\/ Foto:&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":126017,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[35092,35095,32,35091,4279,35,35093,31,34,36,6621,35094,10511,37,38,9717,33,3982],"class_list":["post-126016","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-avtobiografski-spomin","tag-cloveski-spomin","tag-headlines","tag-hipertimezija","tag-mladostniki","tag-najpomembnejse-novice","tag-nevroloski-fenomen","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-raziskave","tag-redki-primeri","tag-sicilija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-spomin","tag-top-stories","tag-znanost"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116744985523136739","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/126016","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=126016"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/126016\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/126017"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=126016"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=126016"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=126016"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}