{"id":126117,"date":"2026-06-14T01:32:15","date_gmt":"2026-06-14T01:32:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/126117\/"},"modified":"2026-06-14T01:32:15","modified_gmt":"2026-06-14T01:32:15","slug":"golobova-stanovanjska-politika-dobra-namera-slab-rezultat","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/126117\/","title":{"rendered":"Golobova stanovanjska politika: dobra namera, slab rezultat"},"content":{"rendered":"

Stanovanje<\/a> je poleg hrane najbolj elementarna \u010dlovekova potreba. Zanjo skrbi sam, vendar vedno v nekem odnosu do skupnosti, ki ji pripada. Tudi skupnost zavestno gradi in vzdr\u017euje neki odnos do domovanj svojih \u010dlanov. Skrb za ta odnos, ki je star, kolikor se\u017ee nazaj na\u0161 zgodovinski spomin, imenujemo stanovanjska politika, stanovanje pa v odnosu do skupnosti lahko ozna\u010dimo kot infrastrukturo.<\/p>\n

Infrastruktura so objekti in slu\u017ebe, ki niso neposredno namenjeni ustvarjanju dru\u017ebenega proizvoda, ampak predstavljajo sistemsko oporo za opravljanje funkcij, ki jih imajo \u010dlani skupnosti. Med te sodijo prometna infrastruktura (na primer \u017eeleznice, ceste), finan\u010dna (banke in zavarovalnice) in tudi stanovanja. Ta omogo\u010dajo opravljanje vseh \u017eivljenjskih funkcij prebivalstva, od otro\u0161kega igranja, izobra\u017eevanja, dela, ustvarjanja dru\u017eine do po\u010ditka na stara leta.<\/p>\n

Pomen infrastrukture za delovanje gospodarstva in drugih oblik dru\u017ebenega \u017eivljenja je na\u010delno vedno pod nadzorom javnih institucij, kot so javna uprava, ali specializirane agencije. Za na\u0161e banke je regulator Banka Slovenije, za izobra\u017eevalne organizacije ustrezno ministrstvo. Naloga regulatorja je, da bedi nad delovanjem, razvojem, kakovostjo ter financiranjem infrastrukture ter skrbi za njegovo dostopnost za vse \u010dlane skupnosti.<\/p>\n

Prav dostopnost infrastrukture je na nekaterih podro\u010djih glavna skrb regulatorja. Na podro\u010dju izobra\u017eevanja pa so razmere pri nas razmeroma dobro urejene, dostopnost zdravstvene in stanovanjske infrastrukture pa sta problemati\u010dni in predmet politi\u010dnih razhajanj.<\/p>\n

Lastni\u0161tvo infrastrukture je razli\u010dno. Pri bankah in zavarovalnicah je zasebno, pri cestah javno, pri drugih pa me\u0161ano. Pri izobra\u017eevanju in zdravstvu je prete\u017eno javno, pri stanovanjih pa prevladuje zasebno lastni\u0161tvo. Tudi pri financiranju uporabe infrastrukture so pristopi razli\u010dni glede na \u017eeleno dostopnost in kakovost.<\/p>\n

Gledali\u0161\u010da in galerije krijejo le manj\u0161i del svojih stro\u0161kov iz prodanih vstopnic, za elektrodistribucijsko omre\u017eje pa velja, da naj bi vse stro\u0161ke obratovanja krilo iz pobrane omre\u017enine. V zadnjem \u010dasu iz vladnih krogov sli\u0161imo, naj elektrodistribucijska podjetja ustvarijo ve\u010d dobi\u010dka, da bodo lahko financirala svojo posodobitev in raz\u0161iritev. Nadzorne institucije v javnem interesu pazijo, da banke in zavarovalnice poslujejo z dobi\u010dkom, saj druga\u010de ne bi mogle biti zanesljiv partner svojim komitentom.<\/p>\n

Izjemno povpra\u0161evanje<\/p>\n

In kako je pri stanovanjih? Stanje je skrb vzbujajo\u010de. Cene stanovanj, najemnine in stro\u0161ki bivanja rastejo, in to v absolutnih zneskih, kot tudi v odnosu do povpre\u010dne pla\u010de. Gradi se premalo. Dostopnost stanovanjske infrastrukture je ogro\u017eena. Ustavno dolo\u010dilo o tem, da \u00bbdr\u017eava ustvarja mo\u017enosti, da si dr\u017eavljani lahko pridobijo primerno stanovanje\u00ab, se ne uresni\u010duje. Golobova in prej\u0161nje vlade niso storili kaj dosti, da bi imel povpre\u010den dr\u017eavljan bolj\u0161e mo\u017enosti stanovanjske oskrbe.<\/p>\n

\u0160e ve\u010d, ministrstvo za solidarno prihodnost je stanovanjsko politiko usmerilo na pot, ki po mojem mnenju, vsaj kratkoro\u010dno vodi v slab\u0161anje razmer. Stanovanjsko stisko je obravnavalo predvsem kot socialno vpra\u0161anje. Lotilo se ga je skoraj izklju\u010dno z gradnjo javnih najemnih stanovanj. Javni skladi jih po razpisih oddajajo za najemnino, ki je, ekonomsko gledano, prenizka, da bi zagotavljala vzdr\u017eevanje javnega stanovanjskega fonda, kaj \u0161ele njegovo reprodukcijo.<\/p>\n

\"FOTO:<\/p>\n

FOTO: Leon Vidic<\/p>\n

Seveda je povpra\u0161evanje po takih stanovanjih zelo veliko. V Ljubljani se na razpise prijavi tudi po desetkrat ve\u010d prosilcev, kot je na voljo stanovanj. Med kvalificirane prosilce se stanovanja delijo z \u017erebom. Na trg, ki so mu prepu\u0161\u010deni drugi interesenti, pa ta stanovanja ne vplivajo in cene rastejo. Vlada kot regulator stanovanjske oskrbe ima \u0161ir\u0161e naloge in odgovornost do dr\u017eavljanov kot le re\u0161evanje socialnih vpra\u0161anj na stanovanjskem podro\u010dju.<\/p>\n

Menim, da bi bilo dobro, \u010de bi socialne ukrepe, vklju\u010dno s stanovanjsko pomo\u010djo ogro\u017eenim, prepustili socialnim slu\u017ebam, ministrstvo, pristojno za stanovanja, pa bi skrbelo za razvoj stanovanjskega gospodarstva kot splo\u0161no pomembne infrastrukturne dejavnosti. Ker razvoj brez investicij ni mogo\u010d, je treba investicije pove\u010dati.<\/p>\n


\n \"image_alt\"\/
\n <\/a><\/p>\n

<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

\u00bbStanovanje je za bivanje in ne sme biti nalo\u017eba,\u00ab je geslo, s katerim so veljaki v Golobovih \u010dasih nasprotovali investicijam v stanovanja, ki ne slu\u017eijo takoj\u0161njim potrebam investitorja. \u010ce stanovanje ni nalo\u017eba, kaj naj bi torej bilo? Odgovor je lahko le \u2013 \u00bbpotro\u0161nja\u00ab.<\/p>\n

In tu smo pri jedru problema. Uveljavlja se prepri\u010danje, da je stanovanje potro\u0161na dobrina in ne sme biti donosno. To naj velja tako za zasebne kot tudi za javne investicije v stanovanja. Tudi kapital iz preteklih stanovanjskih investicij je treba zamrzniti\u00a0… Posledi\u010dno je treba prepre\u010diti dohodke od oddajanja stanovanj ne glede na lastni\u0161tvo.
Na primer:<\/p>\n

\u2022 Vpra\u0161anje denacionaliziranih stanovanj, zasedenih z biv\u0161imi nosilci stanovanjske pravice, naj ostane nere\u0161eno, saj ni treba, da bi lastniki teh stanovanj od njih imeli kak\u0161no materialno korist, svoje bivanje pa imajo tako ali tako urejeno drugje.<\/p>\n

\u2022 Prepovedati ali ote\u017eiti je treba kratkoro\u010dno oddajanje, ker je donosno.<\/p>\n

\u2022 Kdor ima ve\u010d kot eno stanovanje, ga je treba \u00bbpo\u0161teno\u00ab obdav\u010diti, kot je dejal predsednik Golob, in s tem davkom, ki ga je njegov minister Bo\u0161tjan\u010di\u010d \u017eelel dolo\u010diti pri kar 1,45 odstotka vrednosti letno, razbremeniti delo.<\/p>\n

In vse to je zajam\u010deno s plemenitim ciljem, da bodo stanovanja la\u017eje dostopna ter da ne bodo bogati \u0161e bogatej\u0161i in \u0161e bolj izkori\u0161\u010dali reve\u017ee, ki nimajo kje \u017eiveti. Ta iracionalni odgovor na realno zaznano stanovanjsko stisko se je tako zakoreninil v na\u0161i dru\u017ebi, da ta te\u017eko sprejema alternativne pristope.<\/p>\n

Vendar, alternativo sedanjemu sistemu je treba pripraviti in jo uveljaviti. Predlogov je dosti in zgledov iz drugih dr\u017eav tudi. Temeljni pristop je v besedah preprost. Pove\u010dati ponudbo stanovanj, da bo povpra\u0161evanje po nakupu in najemu izpolnjeno. Kako to dose\u010di, je bolj zahtevno vpra\u0161anje. Pri tem je najpomembnej\u0161a vizija o delujo\u010dem sistemu in politi\u010dna volja za njegovo uvedbo. Posami\u010dni ukrepi, sprejeti brez vizije o prihodnosti, so lahko neu\u010dinkoviti in celo \u0161kodljivi.<\/p>\n

Stanovanjski kapital<\/p>\n

V na\u0161i dru\u017ebi obstaja precej\u0161nji konsenz o tem, da je pove\u010danje ponudbe stanovanj ve\u010dinoma odvisno od zemlji\u0161ke politike in odprave birokratskih ovir za gradbene projekte. Tu o tem ne bomo razpravljali. Kritiki sedanjega sistema menimo, da je za re\u0161evaje stanovanjske stiske poleg ustreznej\u0161e zemlji\u0161ke politike potrebno troje: aktivirati \u00bbstanovanjski\u00ab kapital, zagotoviti dotok sve\u017eega kapitala na podro\u010dje in urediti najemni sektor.<\/p>\n

Najprej o kapitalu. Po podatkih Gursa vrednost stanovanj v Sloveniji zna\u0161a okoli sto milijard evrov. Podatki ka\u017eejo, da je 92,1 odstotka stanovanj v lasti fizi\u010dnih oseb, 5,2 odstotka v javni lasti, 2,7 odstotka pa v lasti gospodarskih dru\u017eb in drugih pravnih oseb. Vrednost zasebnih stanovanj naj bi predstavljala polovico zasebnega kapitala v Sloveniji.<\/p>\n

Od pribli\u017eno 700.000 naseljenih stanovanj je 79 odstotkov takih, v katerih bivajo lastniki, devet odstotkov je najemnih stanovanj, 12 odstotkov naseljenih stanovanj pa je v uporabi drugih upravi\u010dencev. \u010ce upo\u0161tevamo odstotek stanovanj, v katerih bivajo lastniki, lahko sklepamo, da ima med 70 in 75 odstotkov slovenskih gospodinjstev v lasti najmanj eno stanovanje. Povpre\u010dno gospodinjstvo ima pri nas 2,3 do 2,4 \u010dlana, in ker je gospodinjstev 860.000, pomeni to, da \u017eivi v \u00bblastnem\u00ab stanovanju okoli 1,4 milijona prebivalcev.<\/p>\n

\u010ce k tem pri\u0161tejemo \u0161e sorodnike, ki pri\u010dakujejo, da bodo od tega premo\u017eenja imeli kak\u0161ne koristi kot dedi\u010di ali druga\u010de, lahko upravi\u010deno trdimo, da ima velika ve\u010dina prebivalstva neki ekonomski ali druga\u010dni interes na najmanj enem od stanovanj. Politiki naj se pri tem zavedajo, da ta ve\u010dina predstavlja tudi ve\u010dino davkopla\u010devalcev in volivcev.<\/p>\n

Kapital ima naravno lastnost, da raste. Prirast lahko lastnik kapitala uporabi za svojo potro\u0161njo, lahko pa ga prepusti nadaljnji rasti. V javnem interesu je, da kapital raste. Potro\u0161nja je obdav\u010dena, praviloma progresivno. Za reinvesticije so predvidene dav\u010dne olaj\u0161ave ali celo oprostitve.<\/p>\n

Tudi stanovanjski kapital ima isto naravno lastnost, le da se lastnikova potro\u0161nja izra\u017ea kot korist cenej\u0161ega bivanja. \u010ce stanovanje pri tem izgublja vrednost, ker se ne obnavlja, je s tem potro\u0161nja lastnika \u0161e ve\u010dja, del kapitala se prelije v porabo. Lastnikova korist uporabe je pri nas in ve\u010dinoma tudi drugod po svetu neobdav\u010dena, razen tam, kjer ima davek na premo\u017eenje funkcijo dohodnine.<\/p>\n

Pri nas imamo tak\u0161no dohodnino uzakonjeno pri kmetijstvu in gozdarstvu kot davek na katastrski dohodek. Pojavljajo se predlogi, da bi podobno obdav\u010dili tudi donos od stanovanjskega kapitala, morda manj tam, kjer ima uporabnik prijavljeno stalno bivali\u0161\u010de.<\/p>\n

Obnavljanje stanovanjskega fonda<\/p>\n

Za re\u0161evanje na\u0161e stanovanjske stiske bi bilo treba zagotoviti, da se stanovanjski fond vsaj obnavlja in vzdr\u017euje na isti ravni, tako glede \u0161tevila stanovanj kot tudi kakovosti. Amortizacijska doba za stanovanja se navadno ra\u010duna z 80 do 100 leti, kar pomeni, da bi morali lastniki v stanovanja vlo\u017eiti od 1 do 1,25 odstotka vrednosti svojega stanovanja na leto, in to bodisi za njegovo obnovo bodisi za nakup novega, na primer za bivanje svojih potomcev, ki so \u00bbranljiva skupina mladih\u00ab.<\/p>\n

Ta sistem neposredne pomo\u010di prednikov je bolj\u0161i od tega, da mlade prosilce za pomo\u010d pri stanovanjih postavljamo v \u010dakalno vrsto pred javno blagajno, ki jo polnijo isti predniki, le da so v funkciji davkopla\u010devalcev. Pa tudi \u010de imetniki kapitala donos vlo\u017eijo v novo stanovanje kot investicijo, ki nekaj prinese, ni ni\u010d narobe. Najpomembneje je, da ostane prirast kapitala na stanovanjskem podro\u010dju in ne gre v \u00bbzlate palice\u00ab. Kljub nasprotovanju Levice menim, da bi to bilo v javnem interesu.<\/p>\n

\"FOTO:<\/p>\n

FOTO: Jure Er\u017een<\/p>\n

Enako velja za najemna stanovanja v lasti fizi\u010dnih oseb. Sistem dohodnine bi moral biti tak, da bi spodbujal vlaganje v obnovo in razvoj, ne pa da je naravnan tako, da ga du\u0161i. Verjetno je res, da zni\u017eanje dohodninske stopnje, kot je to predvideno v novem intervencijskem zakonu, samo po sebi ne bo imelo u\u010dinka, \u010de ne bo pospremljeno \u0161e z drugimi ukrepi, med njimi predvsem z bolj\u0161im nadzorom najemnega trga in olaj\u0161avami za dolgoro\u010dna vlaganja v stanovanja.<\/p>\n

Sedanji sistem dohodnine kot olaj\u0161avo priznava le stro\u0161ke, ki so neposredno vezani na izvajanje najema. Furs zdaj pazi, da ne bi kdo neobdav\u010deno vlagal v obnovo najemnega stanovanja v \u010dasu, ko v njem ni najemnika, ne gleda pa na \u010drne in sive plati najemnih razmerij. Nih\u010de ne pogleda, kaj vse se skriva v tistih 12 odstotkih naseljenih stanovanj, ki jih zasedajo \u00bbdrugi uporabniki\u00ab.<\/p>\n

Pa \u0161e o sve\u017eem kapitalu za stanovanjsko podro\u010dje. Marsikdo meni, da splo\u0161na naravnanost slovenskega prebivalstva, ki prihranke nalaga v nepremi\u010dnine, ni primerna in da je treba spodbujati nalo\u017ebe v produktivnej\u0161e dejavnosti. Temu ne \u017eelim oporekati, prepri\u010dan sem pa, da je v sedanjih razmerah primerneje, \u010de prihranke pritegnemo v stanovanja kot v ban\u010dne depozite.<\/p>\n

Pri tem ni nujno, da gre pri vlo\u017eku za nakup konkretnega stanovanja, ampak je lahko tudi investicija v zasebne stanovanjske (kapitalske) sklade, ki bi gradili stanovanja za odkup in najem. \u010ce ljudje odkupujejo dr\u017eavne obveznice, bi lahko odkupovali tudi obveznice ali delnice takih skladov. Pa ne gre le za ravnanje in var\u010devanje fizi\u010dnih oseb. Zakaj pri nas nimamo sistema, ki bi bankam in zavarovalnicam omogo\u010dal nalo\u017ebe v nepremi\u010dninske sklade. Pred \u010dasom je bilo to zavarovalnicam celo odsvetovano, ker naj ne bi bilo dovolj gospodarno. Snovalci nove stanovanjske politike naj pregledajo tudi to.<\/p>\n

Najemni sektor<\/p>\n

In \u0161e razmi\u0161ljanje o najemnem sektorju<\/a>. Za najem je pri nas namenjenih manj kot deset odstotkov stanovanj in povpra\u0161evanje je ve\u010dje. Dodatni problem je tudi to, da pravih najemnih stanovanj, razen v javnem sektorju, sploh ni, pa \u0161e ta so namenjena le posebej ogro\u017eenim slojem prebivalstva, saj sodijo v kategorijo socialnih stanovanj. Pravo najemno stanovanje je stanovanje, ki najemniku zagotavlja trajno in udobno bivanje.<\/p>\n

V razmerah, ko je ve\u010dina stanovanj, ki se oddajajo, v lasti posameznih fizi\u010dnih oseb, ki stanovanja le za\u010dasno ne potrebujejo za svoje potrebe, pravih najemnih stanovanj ne more biti. Najemodajalskih organizacij, ki bi bile pripravljene oddajati stanovanje \u00bbza stalno\u00ab, ni. Za zasebnika, ki ima le eno ali dve stanovanji za najem, je oddajanje preve\u010d tvegano, ker je morebitnega nekorektnega najemnika te\u017eko izseliti.<\/p>\n

Tudi prodaja tak\u0161nih stanovanj je te\u017eka in za najemnike skrajno neprijetna. Za izbolj\u0161anje sedanjega stanja se je treba posvetiti zmanj\u0161evanju rizikov, ki jih najemodajalstvo prina\u0161a lastnikom. To pomeni, da je treba poskrbeti za u\u010dinkovite sankcije zoper kr\u0161itelje najemnih pogodb, aktivirati stanovanja, ki veljajo za prazna, in sankcionirati oddajanje na \u010drno, ki ne predstavlja le izgube za dr\u017eavni prora\u010dun, ampak predvsem tveganje za najemnika in najemodajalca. \u010ce se bo lastniku izpla\u010dalo oddati stanovanje, ki ga ne uporablja sam, ga bo oddal. Ni\u017eja dohodnina se bo v takih razmerah poznala tudi najemniku.<\/p>\n

Bistveni premik v najemnem sektorju pa bi dosegli z institucionalnimi najemodajalci. Zametek tega so gospodarske dru\u017ebe, ki imajo danes v lasti le pribli\u017eno dva odstotka stanovanj. To skupino je treba okrepiti in usposobiti. Ob ekonomsko upravi\u010denih, a razumnih najemninah bi lahko bila dele\u017ena javne podpore in ugodnosti. Ideje o sve\u017eem kapitalu, ki so bile omenjene zgoraj, so mo\u017ena pot njihovega razvoja.<\/p>\n

Naj zaklju\u010dim. Stanovanja so na\u0161a javna infrastruktura. Skrb za njihovo dostopnost je ustavna naloga dr\u017eave. Tej nalogi se mora posvetiti bolj kot do zdaj. Ni videti prepri\u010dljivega razloga, da dr\u017eava, ki skrbi za donosnost drugih infrastrukturnih dejavnosti (banke, zavarovalnice, elektrodistribucija in tako dalje), na\u010drtno prepre\u010duje donosnost stanovanjskega gospodarstva, kar je delala Golobova vlada<\/a>.<\/p>\n

Zakaj bi morali \u00bbpo\u0161teno\u00ab ali celo progresivno obdav\u010diti stanovanja, ki presegajo trenutne potrebe lastnikov, tista potencialna stanovanja, katerih vrednost je v ban\u010dnih depozitih, pa bi pustili neobdav\u010dena. Da ne bo pomote \u2013 govorimo o davkih na lastni\u0161tvo stanovanj in na prihranke v bankah, ne pa o obrestih, ali dobi\u010dku od stanovanj, za kar se pri nas in drugod pla\u010duje dohodnina.<\/p>\n

Pa \u0161e o kapitalskih dobi\u010dkih. Kdor kaj kupi, in to proda po vi\u0161ji ceni, pla\u010da davek 25 odstotkov od razlike v ceni, pa naj gre za delnice, nepremi\u010dnine ali kaj drugega. Zakaj naj bi bila prav preprodaja stanovanj \u0161kodljiva? Kupec, ki stanovanja ne potrebuje za lastno bivanje ali najem, ga bo prej ali slej prepustil ali prodal nekomu, ki ga bo tako ali druga\u010de uporabljal.<\/p>\n

Nasprotniki tak\u0161nih zasebnih nakupov pravijo, da \u0161pekulanti kupujejo stanovanja z namenom, da jih do prodaje dr\u017eijo prazna in da to umetno zvi\u0161uje njihovo ceno. Morda res. Res pa je tudi, da so tak\u0161ne \u0161pekulacije mogo\u010de le ob razmerah, ko investitor zaslu\u017ei z zvi\u0161anjem cene ve\u010d, kot \u010de bi stanovanje oddal v najem. \u010ce bi uspelo stabilizirati trg, zmanj\u0161ati tveganja lastnikov pri najemu in dav\u010dno nastopiti proti praznim stanovanjem, bi bilo takih primerov manj.<\/p>\n

Stanovanjska stiska ni na\u0161a posebnost, ampak problem, ki ga re\u0161ujejo povsod po Evropi. Evropska komisija pripravlja o njem razpravo v evropskem svetu. EU naj bi sofinancirala akcije za \u00bbdostopna stanovanja\u00ab (ang. available housing) Smo na to pripravljeni? Znamo kriti\u010dno ocenjevati uspehe in neuspehe drugih dr\u017eav na stanovanjskem podro\u010dju ter se iz tega \u010desa nau\u010diti?<\/p>\n

Velja, da je glavnina problema v velikih mestih in da ga povzro\u010dajo priseljenci, ne le tisti, ki prihajajo prek meje EU, ampak predvsem tisti, ki se priseljujejo od drugod zaradi bolj\u0161ega zaslu\u017eka ali ve\u010djega udobja, ki ga zagotavljajo nekatere regije. Trpijo \u00bbstaroselci\u00ab, posebno \u010de jim ni \u017ee ob rojstvu polo\u017een v zibelko \u00bbstanovanjski klju\u010d\u00ab. Na\u0161 model policentri\u010dnega razvoja, \u0161iroka porazdelitev lastni\u0161tva stanovanj in pripravljenost prebivalstva, da vlaga v stanovanja, so torej prednosti. Jih bomo znali izkoristiti?<\/p>\n

***<\/p>\n

Dr. Edo Pirkmajer, predsednik Zdru\u017eenja lastnikov nepremi\u010dnin v Sloveniji. Prispevek je mnenje avtorja in ne izra\u017ea nujno stali\u0161\u010da uredni\u0161tva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Stanovanje je poleg hrane najbolj elementarna \u010dlovekova potreba. Zanjo skrbi sam, vendar vedno v nekem odnosu do skupnosti,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":126118,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[11586,1410,124,3340,1138,62,37,58,60,38,4156,1142,9113],"class_list":["post-126117","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-cene-nepremicnin","tag-gostujoce-pero","tag-ljubljana","tag-najemnine","tag-nepremicnine","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-stanovanja","tag-stanovanjska-politika","tag-stanovanjska-problematika"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116745885800611881","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/126117","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=126117"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/126117\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/126118"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=126117"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=126117"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=126117"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}