{"id":126244,"date":"2026-06-14T05:51:14","date_gmt":"2026-06-14T05:51:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/126244\/"},"modified":"2026-06-14T05:51:14","modified_gmt":"2026-06-14T05:51:14","slug":"spacex-osrecil-vlagatelje-ne-pa-tudi-pelejev-indeks","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/126244\/","title":{"rendered":"SpaceX osre\u010dil vlagatelje, ne pa tudi Pelejev indeks"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV petek je ob velikem navdu\u0161enju na borzi Nasdaqu v New Yorku za\u010delo kotirati podjetje SpaceX, ki z Elonom Muskom v glavni vlogi prodaja sanje, polete v vesolje, bivanje na Marsu in podatkovne centre v vesolju. Vpra\u0161anje, kaj in predvsem kdaj se bo to uresni\u010dilo, so pa o\u010ditno \u0161tevilni vlagatelji pripravljeni kupovati vse te obljube in za delnico od\u0161teti astronomskih ve\u010d kot 90-kratnik prihodkov podjetja. Pri preostalih tehnolo\u0161kih velikanih je ta ve\u010dkratnik kve\u010djemu 15 ali 20. Foto: Reuters<\/p>\n

Te\u017eko pri\u010dakovana kotacija podjetja SpaceX, ki je sledilo najve\u010dji za\u010detni javni ponudbi delnic (IPO) v zgodovini, je v petek zasen\u010dila vse ostalo, v ZDA tudi uvodno tekmo nogometne reprezentance proti Paragvaju. Delnice SpaceX-a so petkovo trgovanje za\u010dele pri 150 dolarjih, najvi\u0161ji posel dneva je bil sklenjen pri 176,5 dolarja, kon\u010dni te\u010daj pa je zna\u0161al 160,95 dolarja, kar predstavlja skoraj 20-odstotno rast v primerjavi s ceno v IPO-ju, ki je bila postavljena pri 135 dolarjih. SpaceX, ki po februarski zdru\u017eitvi s podjetjem xAI velja tudi za pomembnega igralca v umetni inteligenci, je s tem ovrednoten na 2100 milijard dolarjev (2,1 bilijona), pa \u010deprav le Starlink prina\u0161a dobi\u010dek. Premo\u017eenje Elona Muska je preseglo bilijon (tiso\u010d milijard) dolarjev in zna\u0161a 1,1 bilijona.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Tako
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tTako kot gre SpaceX s svojimi raketami v vesolje, naj bi \u0161le v nebo tudi delnice SpaceX-a, vendar pa je veliko vpra\u0161anje, koliko je pri trenutnem vrednotenju (ve\u010d kot dva bilijona dolarjev) \u0161e mo\u017enosti za nadaljnjo rast delnic. Foto: Reuters<\/p>\n

Indeksni skladi bodo morali ho\u010de\u0161-no\u010de\u0161 kupovati SpaceX
“Za\u010detek trgovanja z delnico SpaceX bo kratkoro\u010dno verjetno zelo uspe\u0161en, saj bo zaradi hitre vklju\u010ditve v indekse Russell (v petih dneh), MSCI (v desetih dneh) in NASDAQ 100 (v 15 dneh) pri\u0161lo do tako imenovanih prisilnih nakupov s strani indeksnih skladov, \u010demur bodo sledili \u0161e aktivni upravljavci vzajemnih skladov, ki preprosto morajo slediti sestavi primerjalnih indeksov, \u010de ne \u017eelijo preve\u010d zaostati za trgom. Po tem za\u010detnem obdobju pa zgodba postane precej bolj tvegana. Pogled na zgodovinske podatke namre\u010d razkriva, da tudi najve\u010dji IPO-ji niso imuni na precej\u0161nje razprodaje. Dvajset najve\u010djih ameri\u0161kih javnih ponudb je v prvem letu po kotaciji v povpre\u010dju do\u017eivelo kar 61,8-odstotni maksimalni upad te\u010daja,” nam je povedal Nikola Maljkovi\u0107 (OptimTrader).<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Cena
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tCena nafte brent je v tedenski primerjavi ni\u017eja za \u0161est odstotkov. Sporazum o koncu vojne v Iranu naj bi bil vse bli\u017eje, poleg tega so pri Goldman Sachsu v analizi zni\u017eali napoved vrednosti nafte v letu 2027, in sicer na 80 dolarjev. Vzrok: vse ve\u010dja ponudba nafte in na drugi strani \u0161ibkej\u0161e povpra\u0161evanje na ra\u010dun Kitajske, kjer vse ve\u010djo vlogo igrajo elektri\u010dna vozila. Foto: EPA<\/p>\n

Vro\u010da zgodba se lahko hitro ohladi
Primerov, ko so bile delnice leto dni po borznem debiju kar 90 odstotkov ni\u017eje od vrha, je precej, navsezadnje se je tudi leta 2012 tudi vrednost Facebooka po uspe\u0161nem debiju (vrednost podjetja je presegla 100 milijard dolarjev) prepolovila, a ravno vklju\u010ditev v pomembne indekse, katerim sledijo \u0161tevilni ETF-skladi, predstavlja dodatno povpra\u0161evanje. Vseeno vlagatelji ob vsem navdu\u0161enju ne smejo spregledati, da delnica z oznako SPCX na podlagi tradicionalnih kazalnikov ni ravno poceni, opozarja Maljkovi\u0107: “Njeno vrednotenje presega ogromnih 90-kratnikov lanskih prihodkov od prodaje. To pomeni, da so v trenutno ceno \u017ee v\u0161teti najbolj optimisti\u010dni scenariji prihodnje rasti, tak\u0161na ekstremna vrednotenja pa lahko ob najmanj\u0161em spodrsljaju hitro ohladijo za\u010detni optimizem malih vlagateljev.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tDebi podjetja SpaceX na borzi, premo\u017eenje Elona Muska nad bilijonom<\/a><\/p>\n

MANGOS: Meta, Anthropic, Nvidia, Google, OpenAI in SpaceX
Ker na borzo prihajajo pomembni igralci v vro\u010dem UI-sektorju, se nekateri \u017ee spra\u0161ujejo, kak\u0161na kratica bi lahko najbolje ozna\u010dila najpomembnej\u0161e delnice na svetu. Do zdaj je veljalo, da je to elitna dru\u017eina Veli\u010dastnih 7, v katero sodijo podjetja Nvidia, Apple, Amazon, Alphabet, Meta, Tesla in Microsoft. Delnice je leta 2023 tako poimenoval strateg Bank of Americe Michael Hartnett. Pred kratkim so dru\u017eino raz\u0161irili na 10 \u010dlanov, saj so dodali proizvajalce \u010dipov Broadcom, Micron Technology in Advanced Micro Devices. Vsa deseterica predstavlja kar 40 odstotkov celotne tr\u017ene kapitalizacije indeksa S & P 500. A ker je na borzi \u017ee SpaceX, letos pa se pridru\u017eita \u0161e OpenAI in Anthropic, je \u017ee “padel” predlog za nov akronim MANGOS. Ta bi zdru\u017eil podjetja Meta, Anthropic, Nvidia, Google, OpenAI in SpaceX.<\/p>\n

PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)<\/p>\n

51.202 to\u010dki (+0,7 %)<\/p>\n

S & P 500 (New York)<\/p>\n

7.431 to\u010dk (+0,6 %)<\/p>\n

NASDAQ (New York)25.889 to\u010dk (+0,7 %)STOXX 600 (Evropa)<\/p>\n

633,2 to\u010dke (+1,7 %)<\/p>\n

DAX (Frankfurt)<\/p>\n

24.635 to\u010dk (-0,5 %)<\/p>\n

Nikkei (Tokio)66.020 to\u010dk (-0,9 %)SBITOP (Ljubljana)2.987 to\u010dk (+0,5 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,40 % (-6 baz. to\u010dk)10-letne ameri\u0161ke obveznicezahtevana donosnost: 4,48 % (-4 baz. to\u010dke)dolarski indeks99,8 (-0,4 %)EUR\/USD<\/p>\n

1,1568 (+0,5 %)<\/p>\n

bitcoin<\/p>\n

64.400 USD (+4,5 %)<\/p>\n

nafta brent<\/p>\n

87,3 USD (-6,2 %)<\/p>\n

zlato4.206 USD (-3,6 %)euribor (6-mese\u010dni; 3-mese\u010dni)2,617 %; 2,401 %<\/p>\n

V sredo Fed verjetno ne bo spreminjal obresti
In kako so se zadnji teden odrezali vodilni delni\u0161ki indeksi? Potem ko se je teden za\u010del zelo nervozno in z visoko volatilnostjo, je bila smer v drugi polovici tedna spet navzgor, predvsem ko je Trump sporo\u010dil, da je sporazum o koncu vojne z ZDA blizu. V petih dneh sta tako indeks S & P 500 kot tudi NASDAQ skupno pridobila 0,7 odstotka, medtem ko je Russell 2000 “bogatej\u0161i” za skoraj \u0161tiri odstotke. V Evropi zadnji teden ni bilo enotne smeri: London in predvsem Pariz sta pridobivala, Frankfurt pa je (kljub lepi petkovi rasti) izgubil pol odstotka. V torek in sredo se bo na redni seji sestala ameri\u0161ka centralna banka, ki kljub vse vi\u0161ji inflaciji (maja je bila letna inflacija \u017ee 4,2-odstotna) skoraj zagotovo ne bo spreminjala obrestnih mer, bo pa zanimivo spremljati besede novega guvernerja Kevina Warha, ki je nedavno \u0161e govoril o tem, da bi moral Fed zni\u017eati svojo \u0161e vedno napihnjeno bilan\u010dno vsoto, ki zna\u0161a 6,7 bilijona dolarjev.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Rolex
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tRolex je po vsem svetu nepri\u010dakovano zvi\u0161al ceno svojih zlatih ur, in sicer za povpre\u010dno pet odstotkov, kar je \u017ee drugo zvi\u0161anje cen letos. Tudi nekatere preostale luksuzne blagovne znamke so se predvsem zaradi vi\u0161jih cen zlata odlo\u010dile zazvi\u0161anje cene svojih izdelkov, vklju\u010dno s Cartierjem. Analitiki ugotavljajo, da srednji razred morda ne tro\u0161i ve\u010d toliko za luksuzne dobrine, zato pa so tu \u0161e vedno super bogati posamezniki, ki “ne spra\u0161ujejo za ceno”. Foto: Reuters<\/p>\n

Pelejev indeks ni\u017eji kot leta 1998
Ker se je v \u010detrtek za\u010delo svetovno prvenstvo v nogometu, za konec \u0161e poglejmo, kak\u0161na je na borznih parketih predstava nogometnih klubov, ki delujejo kot delni\u0161ke dru\u017ebe. Na pomo\u010d nam lahko prisko\u010di tako imenovani Pelejev indeks (Pele-Index), ki vse od leta 1998 meri povpre\u010dno vrednost 18 evropskih klubov iz devetih prvenstev (med njimi ni \u0161panske La lige), ki kotirajo na borzi. Pelejev indeks se je v zadnjih 28 letih odrezal katastrofalno. Tiso\u010d evrov, vlo\u017eenih v ta indeks, bi se stopilo na 892 evrov. Z upo\u0161tevanjem inflacije bi imeli realno manj kot tretjino prvotnega vlo\u017eka. Isti znesek, vlo\u017een v sklad svetovnih delnic, bi medtem prinesel skoraj 8000 evrov.<\/p>\n

Navdu\u0161enje v Torinu in Milanu po prihodu Ronalda
Najve\u010djo ute\u017e v Pelejevem indeksu, kar 25-odstotno, ima Manchester United, sledita pa Juventus in Fenerbah\u010de. Vzrok, da nalo\u017eba v nogometne klube ni prav smiselna, je predvsem v tem, da obi\u010dajna delni\u0161ka dru\u017eba stremi k \u010dim vi\u0161ji vrednosti za svoje delni\u010darje (beri: k vse vi\u0161jemu dobi\u010dku), medtem ko \u017eelijo nogometni klubi predvsem razvajati svoje navija\u010de z vrhunskimi igrami in z lovorikami, kar pa v vrhunskem \u0161portu ni samoumevno. Poleg tega je treba za uspeh praviloma kupovati drage igralce. Je pa res, da lahko kak\u0161en zvezdnik kratkoro\u010dno mo\u010dno zvi\u0161a ceno delnic. Najlep\u0161i primer je Cristiano Ronaldo. Ko je leta 2018 pri\u0161el k Juventusu, je \u0161la cena Juventusove delnice nad 10 evrov. Danes je komaj malo nad dvema evroma, potem ko je “stara dama” italijansko prvenstvo kon\u010dala le na 6. mestu.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Tiso\u010d
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tTiso\u010d evrov, vlo\u017eenih leta 1998 v Pelejev indeks, bi se stopilo na 892 evrov, medtem ko bi isti znesek, s katerimi bi takrat kupili delni\u0161ki ETF na indeks MSCI World, prinesel skoraj 8000 evrov. Foto: Aegon Asset Management\/Euronews<\/p>\n

Izdatki UI-podjetij za kapitalske investicije se pribli\u017eujejo tistim v \u010dasu pikakom mehur\u010dka, saj bodo hiperskalerji (najve\u010dja tehnolo\u0161ka podjetja) za “CapEx” namenili \u017ee 98 odstotkov denarnega toka iz poslovanja. Prihodnje leto naj bi kapitalski izdatki najve\u010djih tehnolo\u0161kih podjetij po napovedih Goldmana dosegli vrtoglavih 1400 milijard dolarjev. Medtem pa podjetja, ki uporabljajo orodja umetne inteligence, vse bolj pod vpra\u0161aj postavljajo donosnost nalo\u017eb v umetno inteligenco …<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V petek je ob velikem navdu\u0161enju na borzi Nasdaqu v New Yorku za\u010delo kotirati podjetje SpaceX, ki z…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":126245,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,82,6373,3088,84,83,62,37,58,60,38,394],"class_list":["post-126244","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-economic","tag-ipo","tag-mmc-jev-borzni-komentar","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-spacex"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116746904119682284","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/126244","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=126244"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/126244\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/126245"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=126244"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=126244"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=126244"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}