{"id":126265,"date":"2026-06-14T06:21:13","date_gmt":"2026-06-14T06:21:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/126265\/"},"modified":"2026-06-14T06:21:13","modified_gmt":"2026-06-14T06:21:13","slug":"potepanja-v-podzemnih-rovih-pod-kranjem-stanuje-tihi-poslusalec-s-katerim-si-delimo-pitno-vodo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/126265\/","title":{"rendered":"(POTEPANJA) V podzemnih rovih pod Kranjem stanuje tihi poslu\u0161alec, s katerim si delimo pitno vodo"},"content":{"rendered":"


\n \"Ta
\n <\/a><\/p>\n

Ta edinstvena bitja so v rove pod starim Kranjem preselili iz bli\u017enjega Jamskega laboratorija Tular. \n<\/p>\n

Visit Kranj<\/p>\n

\n Datum 14. junij 2026 07:45\n <\/p>\n

\n \u010cas branja 6 min\n <\/p>\n

Za rove pod starim mestnim sredi\u0161\u010dem Kranja, ki so neko\u010d slu\u017eili kot zakloni\u0161\u010da, je marsikdo \u017ee sli\u0161al, tudi da lahko tam do\u017eivite simulacijo bombnega napada. \u0160e ve\u010d jih te prostore pozna po tem, da so tam vinske degustacije. \u010ce kaj, se glas o lokacijah, kjer se kaj (dobrega) spije, po na\u0161i dr\u017eavi seveda hitro \u0161iri. Veliko manj pa se ve, da v delu rovov deluje (letos decembra bo \u017ee \u0161tiri leta) Informacijski center SOS Proteus. Kakor pove \u017ee ime, se lahko tam seznanite o \u010dlove\u0161ki ribici, predvsem pa o pomenu njenega varovanja in virov podzemne vode, kjer \u010dloven\u0161ka ribica stalno \u017eivi. In kar je seveda zelo pomembno, da iz teh vod v Sloveniji na\u010drpamo tudi 99 odstotkov pitne vode. “S tem ko onesna\u017eujemo okolje, ko z na\u0161im ravnanjem vplivamo na podzemno vodo, seveda \u0161kodujemo tudi sebi,” izpostavlja Gregor Aljan\u010di\u010d, biolog, neumorni raziskovalec, izjemen poznavalec in za\u0161\u010ditnik \u010dlove\u0161ke ribice.<\/p>\n

Z obiskom podprete raziskave<\/p>\n

Ta (turisti\u010dna) znamenitost ne \u017eeli biti \u0161e ena mno\u017ei\u010dna atrakcija, skozi katero se bodo valile trume obiskovalcev, temve\u010d \u017eelijo predvsem osve\u0161\u010dati o pomenu ohranjanja te edinstvene \u017eivali, ki je ob koncu obiska tudi na ogled v posebnih akvarijih. A to prikazovanje \u010dlove\u0161e ribice poteka na prijazen na\u010din, poudarja Aljan\u010di\u010d. Ne pa, kakor kje drugje, izpostavlja in namiguje (z imenom je ne omeni) na na\u0161o najbolj obiskano jamo, ki je pravzaprav svetovna znamenitost. A ne le zgolj zaradi \u010dlove\u0161ke ribice, temve\u010d tudi zaradi fascinantnih kapnikov in vseh oblik, ki jih je voda izoblikovala pod zemljo, je Postonjska jama zanimiva za obiskovalce.<\/p>\n

\"Rovi<\/a><\/p>\n

Rovi so sicer umetna tvorba, a so se z leti v njih razvile jamske razmere. Videti pa je tudi kamnine, konglomerat, na katerem je ob soto\u010dju reke Kokre in Save stari Kranj. <\/p>\n

Branka Bezjak<\/p>\n

Tudi v Kranju seveda, \u010deprav so izjemno pozorni na to, ogledovanje ni povsem brez vpliva na te posebne vreten\u010darje. Zato kot prvi tovrstni center na svetu uvajajo spremljanje vpliva obiskovalcev na \u010dlove\u0161ke ribice. Bivalne razmere pomagajo izbolj\u0161ati tudi obiskovalci, z ogledom Informacijskega centra SOS Proteus boste namre\u010d tudi podpornik \u010dlove\u0161ke ribice \u2013 Zavod Jamski laboratorij Tular vsa zbrana sredstva vlaga v raziskovanje in varstvo \u010dlove\u0161ke ribice. Zaradi te usmerjenosti so pridobili tudi certifikat Slovenia Green, ki ga podeljuje Slovenska turisti\u010dna organizacija (STO) in so ga letos ponovno potrdili. Kot izstopajo\u010d trajnostni produkt se je leta 2023 uvrstil med Green destinations Top 100 Stories. Oktobra tega leta je za novo kakovost v turizmu prejel \u0161e nagrado Turisti\u010dna prizma.<\/p>\n

\"Gregor<\/a><\/p>\n

Gregor Aljan\u010di\u010d tudi s projekcijo predstavi svoje izjemno bogato znanje o \u010dlove\u0161ki ribici. <\/p>\n

Ale\u0161 Komovec<\/p>\n

Ta edinstvena bitja so v rove pod starim Kranjem, kjer je v interpretacijski center urejenih pribli\u017eno 1300 metrov rovov, preselili iz bli\u017enjega Jamskega laboratorija Tular. Ta ima \u017ee ve\u010d kot 60 let dolgo zgodovino, v tem \u010dasu pa je postal eden najpomembnej\u0161ih raziskovalnih centrov za prou\u010devanje \u010dlove\u0161ke ribice v svetovnem merilu. Aljan\u010di\u010d je ob na\u0161em obisku v organizaciji STO povedal, da je raziskovanje za\u010del \u017ee njegov o\u010de, biolog, pionir raziskovanja te vrste dvo\u017eivk v Sloveniji. Potem se mu je pridru\u017eila \u0161e mama in raziskovanja nista prekinila niti, ko je bila laboratoriju odtegnjena dr\u017eavna pomo\u010d. Aljan\u010di\u010d, prav tako biolog in zdaj tudi \u017ee on dolgoletni raziskovalec in vodja Zavoda jamski laboratorij Tular, torej njuno delo enako ali pa \u0161e bolj zavzeto nadaljuje.<\/p>\n

\"V<\/a><\/p>\n

V nekdanjih zakloni\u0161\u010dih pod starim mestnim jedrom Kranja je na ogled razstava o zgodovini mesta. Do\u017eivite lahko tudi simulacijo bombnega napada. <\/p>\n

Branka Bezjak<\/p>\n

Pojasnil je \u0161e, da je laboratorij Tular, ki je v jami pri \u017eelezni\u0161ki postaji v Kranju, \u0161e zmeraj osrednje raziskovalno sredi\u0161\u010de. Pravzaprav je to le eden od dveh jamskih laboratorijev na svetu. Info center SOS proteus pod Kranjem pa torej omogo\u010da javnosti neposreden stik z zgodbami o \u017eivljenju \u010dlove\u0161ke ribice, njenem ogro\u017eenem habitatu in pomenu ohranjanja podzemnih vodnih virov. Med ogledom rovov poka\u017ee tudi projekcije z osve\u0161\u010devalnimi vsebinami in tudi zgodovino \u010dudenja tej prav posebni \u017eivalski vrsti, o kateri je pisal \u017ee Janez Vajkard Valvasor. Kra\u0161ki svet je zaradi intenzivnega kmetijstva, urbanizacije in neustreznega ravnanja z odpadki vedno bolj ranljiv.<\/p>\n

\u010clove\u0161ko ribico lahko vidimo tudi zunaj<\/p>\n

Ime SOS ne pomeni le, da se moramo zavedati pomena \u010dlove\u0161ke ribice oziroma ohranjati njeno \u017eivljenjsko okolje \u010disto, temve\u010d da se jih tudi obvesti, \u010de se \u010dlove\u0161ko ribico najde na prostem. Ni tako redko, da so v povr\u0161inskih vodotokih, ki prite\u010dejo iz jam. Praviloma je to po obilnem de\u017eevju, ko narasla voda s sabo odnese tudi \u010dlove\u0161ke ribice, ki se niso uspele pravo\u010dasno umakniti na varno, na prostem pa seveda kmalu umrejo. In v Tularju ter v kranjskih rovih so pravzaprav prav te, re\u0161ene \u010dlove\u0161ke ribice.<\/p>\n

Onesna\u017eenje pride do podzemne vode in \u0161koduje \u010dlove\u0161ki ribici in \u010dloveku<\/p>\n

“Z raziskovanjem, dolgoletnim opazovanjem bomo izvedeli veliko ve\u010d o njej kot vemo zdaj. Tudi to, koliko \u010dasa \u017eivi. Zdaj je samo ocena, da okoli sto let,” pojasni Aljan\u010di\u010d. In zakaj moramo biti \u010dim bolj tiho ob obisku in ogledu ribice? \u010ceprav je za debelim steklom, zelo dobro sli\u0161ijo in \u010dutijo vibracije, so skozi leta ugotovili raziskovalci. Dobro tudi vohajo. V jamah je tema, zato o\u010di pravzaprav ne potrebujejo. Dobro pa jim, zlasti pri prehranjevanju, slu\u017ei sluh. “\u010clove\u0161ka ribica ima izjemen sluh. Je med enimi najbolj\u0161ih poslu\u0161alcev na planetu, sama pa ni\u010d ne re\u010de. Sklepamo, da ji sluh slu\u017ei predvsem za orientacijo, da sli\u0161i rakca, ki ima dvanajst parov okon\u010din in stalno praska po skalah, nabira organski drobi\u017e, pri tem pa ustvarja tak hrup, ki ga \u010dlove\u0161ka ribica lahko sli\u0161i ve\u010d deset metrov dale\u010d. Torej v podzemlju ni prav ni\u010d izgubljena,” je \u0161e pojasnil.<\/p>\n

Onesna\u017eenje, ki dose\u017ee podzemne vode, lahko vpliva na kakovost pitne vode za prihodnje generacije, \u0161e enkrat poudarja Aljan\u010di\u010d: “Tudi \u010dlove\u0161ka ribica je torej ogro\u017eena in z njo si delimo pitno vodo. Kot dru\u017eba moramo narediti preskok od tega, da bo zgolj turisti\u010dna orientacija, k temu, da jo predstavljamo spo\u0161tljivo in o njenem pomenu delimo verodostojne informacije.”<\/p>\n

\"Informacijska<\/a><\/p>\n

Informacijska tabla v rovih o tem, zakaj je ribica prav tukaj. \n<\/p>\n

Branka Bezjak<\/p>\n

Kje in kdaj obiskati center<\/p>\n

Ogled Info centra SOS Proteus, ki so ga vzpostavili s sklenitvijo javno-zasebnega partnerstva z ob\u010dino Kranj leta 2022, je mogo\u010d po predhodnem dogovoru oziroma ob prijavi na [email\u00a0protected]<\/a> ali na telefonski \u0161tevilki +386 (0)4 238 04 50 ali prek spletne prijave vsaj en dan pred \u017eelenim terminom ogleda. Vstopnino pla\u010date v Kranjski hi\u0161i (Glavni trg 2, 4000 Kranj), kjer je tudi zborno mesto. Obisk se namre\u010d izvede vodeno.<\/p>\n

Za otroke do treh let je vstop brezpla\u010den, izobra\u017eevalne ustanove pla\u010dajo 5 evrov, 10 evrov mladina (do 16 let) in starej\u0161i (nad 65 let) ter skupine nad osem oseb. Za individualne obiskovalce je cena obiska 15 evrov. Najve\u010dje \u0161tevilo oseb v skupini je 15.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ta edinstvena bitja so v rove pod starim Kranjem preselili iz bli\u017enjega Jamskega laboratorija Tular. Visit Kranj Datum…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":126266,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[24],"tags":[35122,151,62,37,58,60,38,35121],"class_list":["post-126265","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-kranj","tag-cloveska-ribica","tag-kranj","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-sos-proteus"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116747022213602707","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/126265","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=126265"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/126265\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/126266"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=126265"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=126265"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=126265"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}