{"id":126275,"date":"2026-06-14T06:29:14","date_gmt":"2026-06-14T06:29:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/126275\/"},"modified":"2026-06-14T06:29:14","modified_gmt":"2026-06-14T06:29:14","slug":"iter-kako-nastaja-najvecji-eksperimentalni-fuzijski-projekt-na-svetu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/126275\/","title":{"rendered":"ITER: kako nastaja najve\u010dji eksperimentalni fuzijski projekt na svetu"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV graditev reaktorja je vsak dan tako ali druga\u010de vpetih okrog 5.000 ljudi s prakti\u010dno vsega sveta. Foto: \u0160pela Novak<\/p>\n

ITER \u2013 angle\u0161ka kratica za Mednarodni termonuklearni eksperimentalni reaktor \u2013 v latin\u0161\u010dini pomeni “pot2. Pot do Sonca, bi lahko rekli. Oziroma do poustvarjanja fuzijskih reakcij, ki potekajo v zvezdah.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Pobuda za projekt je bila dana \u017ee pred 40-imi leti, na prvem sre\u010danju ameri\u0161kega in sovjetskega predsednika Ronalda Reagana in Mihaila Gorba\u010dova leta 1985 v \u017denevi. V zadnjem obdobju hladne vojne sta se predsednika zavzela za sodelovanje na podro\u010dju fuzije, ki bi bilo v dobro vsega \u010dlove\u0161tva. Projekt pa je nato za\u017eivel leta 2006 s podpisom mednarodne pogodbe, s katero se je vanj vklju\u010dilo sedem podpisnic: poleg Zdru\u017eenih dr\u017eav in Rusije \u0161e Kitajska, Indija, Ju\u017ena Koreja, Japonska in Evropska unija. “Iter je trenutno eden najve\u010djih znanstveno-tehnolo\u0161kih projektov. V njem so zdru\u017eene vse gospodarsko najmo\u010dnej\u0161e in najve\u010dje dr\u017eave in upam si trditi, da trenutno ni bolj zdru\u017eevalnega projekta na svetu, vse z namenom zgraditi eksperimentalni reaktor, kjer bi razvijali jedrsko fuzijo. Naloga ITER-ja pa bo demonstrirati, da lahko iz jedrske fuzije, se pravi zlivanja jeder, pridobivamo ve\u010d energije, kot je vlo\u017eimo v samo reakcijo,” pravi Luka Snoj, vodja odseka za reaktorsko fiziko na In\u0161titutu Jo\u017eef Stefan in profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.<\/p>\n

Kljub izredno zaostrenim mednarodnim razmeram graditev reaktorja \u0161e naprej poteka \u2013 dokaz, pa \u010deprav prakti\u010dno edini, da je sodelovanje med vsemi temi dr\u017eavami kljub vsemu \u0161e naprej mo\u017eno.”To je lepota tega projekta: da te\u010de, ne glede na to, kaj se dogaja v svetu. Ne bom rekel, da ni izzivov, ampak dr\u017eave so \u0161e vedno zavezane temu projektu.”<\/p>\n

V graditev reaktorja je vsak dan tako ali druga\u010de vpetih okrog 5.000 ljudi s prakti\u010dno vsega sveta. Vsaj pribli\u017een uvid v to, kako velik je ta projekt, dobimo, ko vstopimo na obmo\u010dje reaktorja in \u0161tevilnih drugih poslopij, pred \u010dimer si moramo \u2013 ker gre za gradbi\u0161\u010de – nadeti za\u0161\u010ditno opremo: \u010devlje, \u010delado, jopi\u010d, o\u010dala in rokavice, pred vstopom v osrednjo stavbo s tokamakom zaradi \u010disto\u010de \u0161e za\u0161\u010ditne prevleke za \u010devlje. Do glavnih stavb nas od vhoda popelje avtobus.<\/p>\n

“Lahko vidite dve razli\u010dni barvi stavb. Bele stavbe so samo za\u010dasne, namenjene shranjevanju, sive stavbe pa so namenjene dolgotrajni uporabi,” razlo\u017ei eden od na\u0161ih dveh vodnikov po ITER-ju Ga\u0161per Renko, ki tam dela zadnjih pet let kot sodelavec podjetja Cosylab.<\/p>\n

Srce, ali v kontekstu fizike delcev bolje re\u010deno jedro reaktorja, je tako imenovani tokamak. Beseda je skraj\u0161an ruski izraz za toroidno komoro z magnetnimi tuljavami. Gre za nekak\u0161no ogromno posodo premera 30 metrov in prav tak\u0161ne vi\u0161ine, v kateri bo kro\u017eila plazma z volumnom 830 kubi\u010dnih metrov. Plazma bo segreta na nepredstavljivo visoko temperaturo 150 milijonov stopinj Celzija. To je veliko vi\u0161ja temperatura od tiste v sredi\u0161\u010du Sonca, ki zna\u0161a okrog 15 milijonov stopinj, medtem ko je temperatura na povr\u0161ju Sonca \u00bbsamo\u00ab 5500 stopinj. Take temperature ne prenesejo nobeni materiali, plazmo bodo znotraj tokamaka zadr\u017eevali z zelo mo\u010dnimi magnetnimi polji in se ne bo dotikala sten, tako da je opis \u00bbposoda\u00ab morda nekoliko zavajajo\u010d. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"ITER.
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tITER. Foto: \u0160pela Novak<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tKaj se bo v ITER-ju pravzaprav dogajalo?<\/p>\n

Zakaj sploh potrebujemo tako visoke temperature? Spregovorimo najprej o atomih oziroma njihovih jedrih. “Pri jedrski energiji izkori\u0161\u010damo najmo\u010dnej\u0161o silo, kar jih \u010dlove\u0161tvo pozna, to je mo\u010dna jedrska sila. Ima zelo kratek doseg, od enega nukleona do drugega. Jedrska sila je tista sila, ki ve\u017ee protone in nevtrone v jedro in izkazalo se je, da so najstabilnej\u0161a jedra okrog \u017eeleza. Energija se spro\u0161\u010da, \u010de la\u017eja jedra zdru\u017eujemo, to se dogaja v zvezdah, ali pa zelo te\u017eka jedra, kot so jedra urana, cepimo na la\u017eja jedra,” pojasnjuje Snoj.<\/p>\n

Jedrske elektrarne, kot jih poznamo, delujejo na podlagi cepitve jeder. Fuzija pa je proces, v katerem se dve lahki atomski jedri zdru\u017eita v eno te\u017eje jedro. To je, kot pravijo v ITER-ju, najenostavnej\u0161i proces v naravi, saj na Soncu poteka \u017ee ve\u010d milijard let. Jedra atomov vodika se ob izredno visokih temperaturah in tlaku na Soncu zaletavajo in spajajo v jedra helija, pri tem pa se spro\u0161\u010da ogromno energije, ki med drugim omogo\u010da \u017eivljenje na Zemlji. Ta \u00bbenostaven\u00ab proces bi radi poustvarili na Zemlji. Vendar pot do njega ni enostavna.<\/p>\n

“Jedra so pozitivno nabita in na\u010deloma ne gredo najraj\u0161i skupaj, zato jih moramo k temu prisiliti; k temu jih lahko prisilimo s tem, da jim damo visoko hitrost oziroma visoko energijo. V mikroskopskem svetu jeder je merilo za kineti\u010dno energijo temperatura, zato moramo ta jedra segreti na zelo visoko temperaturo. Na Soncu se zlivanje vodikovih jeder dogaja pri 10 milijonih stopinj Celzija. Ampak Sonce ima ogromno maso, ogromno prostora in ogromno \u010dasa. Na Zemlji bi radi to naredili na majhnem prostoru v manj \u010dasa, zato moramo vse skupaj pospe\u0161iti.”<\/p>\n

In dose\u010di temperaturo 150 milijonov stopinj Celzija. Pri takih temperaturah gre snov v stanje plazme, to je me\u0161anice pozitivno nabitih atomskih jeder in negativno nabitih elektronov. Ker so ti delci nabiti, jih bodo znotraj tokamaka zadr\u017eevali s pomo\u010djo mo\u010dnega magnetnega polja, stotiso\u010dkrat mo\u010dnej\u0161ega od Zemljinega. <\/p>\n

“Tukaj pa se pojavijo precej\u0161nji izzivi, namre\u010d plazma kot neko \u010detrto agregatno stanje snovi je zelo izmuzljiva, zelo nepredvidljiva,” \u0161e pojasnjuje Snoj. <\/p>\n

\u0160e posebej, ker bi jo za stabilen vir energije radi obdr\u017eali dlje \u010dasa. Morda \u0161e ve\u010dji izziv pa so materiali, ki bodo morali prenesti tako pritisk visokoenergijskih delcev, ki bodo izhajali iz plazme, kot ekstremne temperature.<\/p>\n

“Okoli plazme je v tej napravi vakuum in nato stena, ki ta vakuum zadr\u017euje. Ta stena je podvr\u017eena izjemnim vplivom delcev, ki izhajajo iz plazme. To so visokoenergijski ioni in nevtroni, ki povzro\u010dajo po\u0161kodbe v materialih. Potem imamo na drugi strani plazme superprevodne magnete, ki so hlajeni s teko\u010dim helijem na pribli\u017eno -269 stopinje Celzija, tako da imamo na razdalji dveh do treh metrov najvi\u0161je in najni\u017eje temperature na Zemlji. Vse to so izjemni tehnolo\u0161ki izzivi, ki jih nekako premagujemo. Napredek se dogaja. Zraven smo tudi slovenski raziskovalci z In\u0161tituta Jo\u017eef Stefan. Kolegica Petra Jenu\u0161 Belec je pred dvema letoma na najve\u010dji konferenci s podro\u010dja fuzije SOFT prejela priznanje Evropske komisije za prebojne inovacije na podro\u010dju fuzijskih tehnologij, za razvoj novega materiala iz volframa, namenjenega fuzijskim reaktorjem. Ostajajo pa \u0161e precej\u0161nji izzivi,” \u0161e pove Luka Snoj.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Posamezne
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPosamezne dele za reaktor izdelujejo v razli\u010dnih dr\u017eavah \u2013 na koncu pa morajo vse skupaj sestaviti v celoto. Foto: \u0160pela Novak<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tITER ni ekonomski projekt<\/p>\n

Samega tokamaka, ki ga sestavljajo po delih, ob na\u0161em obisku \u017eal nismo mogli videti zaradi nepredvidenih del na vi\u0161ini. Lahko pa smo obiskali stavbo, v kateri ga gradijo \u2013 tik preden so tudi to za\u010dasno zaprli za obiskovalce. Sega ve\u010d kot 60 metrov visoko, s \u010dimer je vi\u0161ja od pari\u0161kega Slavoloka zmage. Tak\u0161na izjemna vi\u0161ina je potrebna, ker tam sestavljajo ogromne komponente reaktorja in jih z zelo zmogljivimi dvigali premikajo in spu\u0161\u010dajo na svoje mesto.<\/p>\n

“Ker so komponente tako velike, uporabljajo za njihove premikanje posebne kletke. Trenutno je v eni kletki eden izmed magnetov. \u010ce bi ga dvignili na eni strani z dvigalom, bi se zvil. Zato ga dajo najprej v kletko in ga s kletko vred postavijo v pravilen polo\u017eaj,” razlaga Ga\u0161per Renko.<\/p>\n

Tokamak bo zgrajen iz devetih delov, ki si jih lahko, kot pove, predstavljamo kot devet krhljev pomaran\u010de. Zelo velike pomaran\u010de. Vsak del ima pribli\u017eno 950 ton. Ravno v tednu na\u0161ega obiska so vstavili peti del, monta\u017eo \u0161estega na\u010drtujejo za julij.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tITER bo tudi tema ponedeljkova oddaje Eppur Si Muove. Vabljeni k poslu\u0161anju!<\/p>\n

ITER ni ekonomski projekt in ne bo proizvajal elektri\u010dne energije. Njegova naloga je z eksperimenti pokazati, da je to mo\u017eno \u2013 da ima torej fuzija komercialni potencial.<\/p>\n

“Cilj je pokazati, da smo sposobni zgraditi reaktor, ki bo ustvaril desetkrat ve\u010d energije, kot je porabimo za segrevanje plazme,” pravi Renko.<\/p>\n

Za vlo\u017eenih 50 megavatov mo\u010di v obliki toplote mora proizvesti 500 megavatov energije. \u010ce mu to uspe, bo to pomenilo, da je eksperiment uspel. Nadaljnji razvoj naj bi opravljali komercialni fuzijski reaktorji.<\/p>\n

Za razliko od Sonca, kjer se spajajo jedra obi\u010dajnega vodika, bodo reakcije v ITER-ju v zadnji fazi poskusov temeljile na zlivanju dveh vodikovih izotopov: devterija in tritija. Medtem ko je devterija v naravi dovolj, pa za tritij to ne velja. Na svetu ga je le okrog 10 kilogramov, kar ni dovolj niti za delovanje ITER-ja. ITER si zato prizadeva, da bi gorivo za svoje delovanje proizvajal sam, tako da bi v steno tokamaka dali litij in ga prepustili nevtronom.<\/p>\n

“Pri zlivanju devterija in tritija nastane helijevo jedro, poleg njega \u0161e en nevtron. Ta visokoenergijski nevtron povzro\u010da po\u0161kodbe v materialih, lahko pa ga tudi izkori\u0161\u010damo. Namre\u010d, \u010de s temi nevtroni obstreljujemo litij, ki je precej pogost element, nastaja tritij kot gorivo za fuzijske reaktorje. To je \u0161e ena od posebnosti fuzijskih reaktorjev, da si bodo morali gorivo proizvajati sami,” pojasnjuje Luka Snoj z In\u0161tituta Jo\u017eef Stefan.<\/p>\n

V sredini komore bo torej plazma, segreta na 150 milijonov stopinj Celzija. Na koncu reaktorja, kjer so magneti, pa bo temperatura zna\u0161ala manj kot 5 Kelvinov oziroma minus 268 stopinj, kar je zelo blizu absolutne ni\u010dle. Magneti so namre\u010d superprevodni. Veliko procesov v ITER-ju te\u010de so\u010dasno. Tako so ravno nekaj dni pred na\u0161im obiskom uspe\u0161no kon\u010dali drugi del testiranja ohlajanja magnetov, ki so jih naprej ohladili na 80 Kelvinov, nato pa na 4,7 Kelvina. Naslednji del preizkusa je dati magnete pod elektri\u010dno napetost.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: \u0160pela Novak<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tCovid zamaknil uresni\u010ditev na\u010drtov<\/p>\n

ITER je zelo zahteven in\u017eenirski projekt, v katerem se dogajajo tudi napake. Ena tak\u0161nih, ki je povzro\u010dila precej zamude in jo zdaj odpravljajo, je bila narejena pri varjenju toplotnih \u0161\u010ditov \u2013 konstrukcij, ki zmanj\u0161ujejo prenos toplote z bolj toplih delov sistema na zelo hladne dele. Na cevkah, ki so privarjeni na te \u0161\u010dite, so se pojavile razpoke. Precej dolgo je trajalo, da so te \u0161\u010dite odmontirali in za\u010deli napake odpravljati.<\/p>\n

To je bil eden od razlogov za zamude projekta. Posamezne dele za reaktor namre\u010d izdelujejo v razli\u010dnih dr\u017eavah \u2013 na koncu pa morajo vse skupaj sestaviti v celoto. “Lahko si predstavljate, da je prava no\u010dna mora nadzirati izdelavo iste komponente z enakimi, zelo strogimi specifikacijami v razli\u010dnih delih sveta, z razli\u010dnim odnosom do dela, razli\u010dnimi praksami, razli\u010dnimi protokoli \u010disto\u010de in tako naprej,” razlaga Sabina Griffith, ki je v ITER-ju zadol\u017eena za odnose z mediji.<\/p>\n

Veliko te\u017eav jim je povzro\u010dila tudi epidemija covida 19. \u010casovne roke so zato zamaknili za nekaj let naprej. Trenutno pa so glede na te nove roke za pol leta v prednosti, prvi\u010d doslej.<\/p>\n

“15 let so nas kritizirali zaradi slabega mened\u017ementa, prevelikih stro\u0161kov, zdaj pa smo prvi\u010d v prednosti. Ampak tu se u\u010dimo na podlagi izku\u0161enj. Ko smo in\u0161talirali prvi del tokamaka, smo bili zelo \u017eiv\u010dni, saj tega \u0161e nih\u010de ni po\u010del. Potrebovali smo tri dni, da smo ga sploh pravilno dvignili in nato \u0161e tri dni, da smo ga spustili na pravo mesto, potem pa smo ga morali spet odstraniti, ker smo odkrili napake. Zdaj smo se \u017ee veliko nau\u010dili, vzpostavili rutino, in delo poteka hitreje.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ga\u0161per
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGa\u0161per Renko. Foto: \u0160pela Novak<\/p>\n

Luka Snoj poudarja, da gre za zelo edinstven projekt. “Opravka imamo s komponentami v dimenzijah, kot \u0161e nikoli niso bile narejene, in z minimalnimi odstopanji. Poleg tega imamo izzive pri vodenju projekta s tako velikim \u0161tevilom udele\u017eencev z zelo razli\u010dnimi interesi. To je zahtevno.”<\/p>\n

Po novih rokih naj bi se eksperimenti za\u010deli leta 2034. Sprva bodo uporabljali navaden vodik in devterij, v tej fazi bodo \u0161e mo\u017eni vstopi v reaktor. \u0160ele v zadnji fazi, ki naj bi se za\u010dela leta 2039, bodo za\u010deli uporabljati tudi radioaktivni tritij. Sabina Griffith, ki je v ITER-ju \u017ee od vsega za\u010detka, pravi, da jo \u0161e vedno iz dneva v dan navdu\u0161uje. “Zame je to naprava stoletja, \u010desa tak\u0161nega \u0161e nikoli nismo naredili. Je ogromna, kompleksna, prav vsak njen del je narejen posebej za ITER, vsako podrobnost je treba na\u010drtovati, to je mojstrovina in\u017eenirstva in sodelovanja.”<\/p>\n

Luka Snoj z In\u0161tituta Jo\u017eef Stefan ga vidi tudi kot nekak\u0161en mirovni\u0161ki projekt. “Ka\u017ee, da smo kljub vsemu dogajanju po svetu na\u0161li skupno to\u010dko, kjer sodelujemo. Ne bom rekel, da je to sodelovanje najla\u017eje. Je zahtevno, ampak poteka in ITER napreduje. Vse te dr\u017eave se torej zavedajo, da je energija pomembna za \u010dlove\u0161tvo, in fuzija ima velik potencial nizkooglji\u010dnega vira energije.”<\/p>\n

ITER je res eden najdra\u017ejih energetskih eksperimentov in fuzija sama je kot vir energije \u0161e vedno obljuba prihodnosti. Vendar razvoj v ITER-ju pozorno spremljajo raziskovalci in energetska podjetja. \u010ce bo namre\u010d raziskovalcem uspelo dokazati, da znamo fuzijo zanesljivo in u\u010dinkovito izkori\u0161\u010dati, bi bil to lahko za\u010detek velike preobrazbe na\u0161ih energetskih sistemov v nizkooglji\u010dne, veliko bolj u\u010dinkovite in take, ki temeljijo na virih, ki jih je okrog nas v izobilju. <\/p>\n

In pri tem tudi v dana\u0161njih tako zelo negotovih \u010dasih sodeluje ves svet.<\/p>\n

Vsebina je del projekta Tu EU \u2013 Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V graditev reaktorja je vsak dan tako ali druga\u010de vpetih okrog 5.000 ljudi s prakti\u010dno vsega sveta. Foto:…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":126276,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[35129,29040,35128,26530,37,38,64,35127,63],"class_list":["post-126275","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-fuzija","tag-iter","tag-plazma","tag-reaktor","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-tokamak","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116747053687249924","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/126275","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=126275"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/126275\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/126276"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=126275"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=126275"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=126275"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}