Marsikdo se v teh dneh, ko nam ceste \u0161e pred uradnim za\u010detkom turisti\u010dne sezone vsakodnevno kolapsirajo, upravi\u010deno spra\u0161uje, po kak\u0161nem klju\u010du odgovorni na\u010drtujejo svoje investicije. DARS (ki bdi nad avtocestami) in DRSI (ki je odgovoren za dr\u017eavne ceste in \u017eeleznice) sta za leto\u0161nje leto predvidela ne\u0161teto del na ve\u010d razli\u010dnih “frontah”. \u010ceprav se \u010dlovek vpra\u0161a, ali so za uporabo izraza fronta v tem primeru narekovaji sploh potrebni. \u017div\u010dna vojna, ki jo vozniki \u017ee nekaj mesecev vsak dan bijejo na cestah, je namre\u010d zgolj uvertura v to, kar \u0161ele prihaja<\/a> \u2013 poletne po\u010ditnice se sploh \u0161e niso\u00a0za\u010dele.<\/p>\n Seveda promet nara\u0161\u010da in vzdr\u017eevanje infrastrukture je nujno. Toda nujnost del \u0161e ne pomeni, da so bila na\u010drtovana optimalno. Eden od ukrepov, ki ga je predlagal novi infrastrukturni minister, je ve\u010d no\u010dnega dela. \u0160e bolj\u0161e pa bi bilo usklajevanje projektov, saj vsega naenkrat preprosto ni mogo\u010de graditi brez posledic za promet.<\/p>\n Primer Belvederja je zgovoren: po ve\u010ddnevnem prometnem kaosu so morali dela ustaviti in jih prestaviti na \u010das po glavni turisti\u010dni sezoni<\/a>. Podobno se pri \u0161tevilnih projektih pojavljajo podalj\u0161evanja rokov in zamude, kar odpira vpra\u0161anje, ali so bili terminski na\u010drti sploh realni.<\/p>\n \u0160e pomembnej\u0161e vpra\u0161anje pa je, zakaj se ob vseh teh cestnih investicijah bistveno premalo govori o alternativi \u2013 javnem prometu.\u00a0A leta in leta zanemarjanja osnovne infrastrukture so med prebivalstvom ustvarila nekak\u0161en\u00a0odpor do javnega prevoza; marsikdo je \u0161e vedno mnenja, da je ta primeren zgolj za \u0161tudente in upokojence. To nas bistveno lo\u010duje od razvitih evropskih dr\u017eav, kjer je javni prevoz primarni na\u010din premikanja \u2013 tako po mestih kot medkrajevno.<\/p>\n Sa\u0161a Despot<\/p>\n Velik napredek je sicer opaziti pri avtobusnem prevozu. \u0160tevilne linije zdaj potnike povezujejo neposredno po avtocesti, a kaj, ko se tudi na tem podro\u010dju takoj vrnemo na primarni problem: ne\u0161teta dela in zastoji na avtocestnem kri\u017eu. Ustanovitev Dru\u017ebe za upravljanje javnega potni\u0161kega prometa (DUJPP) je bil prvi resen namig, da se bo dr\u017eava kon\u010dno bolj posvetila tej problematiki in sku\u0161ala javni prevoz pribli\u017eati vsem, tudi delovno aktivnim dr\u017eavljanom.<\/p>\n Toda najve\u010dja te\u017eava ostajajo \u017eeleznice.\u00a0V zadnjih letih je bilo izvedenih ve\u010d pomembnih nadgradenj prog in signalnovarnostnih sistemov, zgradili so drugi tir med Diva\u010do in Koprom, kmalu bodo zgradili tudi novo \u017eelezni\u0161ko postajo v Ljubljani. A zaenkrat uporabniki \u0161e vedno ne ob\u010dutijo bistvenega preskoka v kakovosti storitve, saj, kot smo \u017ee pisali, na nekaterih relacijah vo\u017enja danes traja celo dlje kot pred dvema desetletjema<\/a>.<\/p>\n Niso krivi vlaki, saj so\u00a0Slovenske \u017eeleznice v zadnjih letih vlo\u017eile stotine milijonov evrov v posodobitev voznega parka. Te\u017eava je v infrastrukturi.\u00a0“Dejstvo je, da je bilo v Sloveniji od osamosvojitve naprej na podro\u010dju razvoja \u017eelezni\u0161ke infrastrukture narejeno premalo, zato so nadgradnje in investicije v \u017eelezni\u0161ko omre\u017eje nujne. Brez sodobne in zmogljive infrastrukture pa ni mogo\u010de zagotavljati ve\u010djih hitrosti in s tem hitrej\u0161ih potovanj,” so nam pred \u010dasom pojasnili tudi na Slovenskih \u017eeleznicah<\/a>.<\/p>\n Najbolj nazoren primer je povezava med Ljubljano in Mariborom. \u017de ve\u010d kot desetletje poslu\u0161amo razprave o hitri \u017eeleznici, leta 2021 pa je bila predstavljena celo vizija proge, po kateri bi med mestoma potovali v pribli\u017eno 55 minutah. Danes smo od tega oddaljeni svetlobna leta.<\/p>\n Izgradnja hitre \u017eelezni\u0161ke proge, po kateri bi se iz Maribora v Ljubljano pripeljali v vsega 55 minutah, je bila v na\u010drtih ministrstva uradno predstavljena leta 2021, \u010deprav se slovenski prometni strokovnjaki z njo ukvarjajo \u017ee ve\u010d kot desetletje. Gradnjo hitrih \u017eelezni\u0161kih povezav, ki bi povezale dr\u017eave \u010dlanice, mo\u010dno spodbuja tudi Evropska komisija. Ministrica Alenka Bratu\u0161ek je bila sprva nad projektom navdu\u0161ena, nato pa je nekoliko obrnila plo\u0161\u010do<\/a> in se za\u010dela spra\u0161evati o “ekonomski vzdr\u017enosti”\u00a0proge.\u00a0<\/p>\n![\"Nina](\"\/media\/img\/dc\/fa\/34c4544137c28f656156.jpeg\"\/)
<\/p>\n