{"id":126374,"date":"2026-06-14T08:37:11","date_gmt":"2026-06-14T08:37:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/126374\/"},"modified":"2026-06-14T08:37:11","modified_gmt":"2026-06-14T08:37:11","slug":"debate-z-bergantom-zakaj-nas-umetna-inteligenca-ne-sme-oropati-lastnega-razuma","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/126374\/","title":{"rendered":"Debate z Bergantom: Zakaj nas umetna inteligenca ne sme oropati lastnega razuma?"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Igor
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tIgor E. Bergant. Foto: Adrian Pregelj<\/p>\n

Mnogih oblik prepletanja \u010dlove\u0161kega ravnanja in umetne inteligence se sploh ve\u010d ne zavedamo, saj je postala nevidna sopotnica vsakdana. Najdemo jo v sistemih za navigacijo, \u010drkovalnikih in programih za preverjanje slovnice, v pametnih telefonih, ki prepoznavajo na\u0161e obraze, ter v sodobnih avtomobilih, ki samodejno prepoznavajo prometne znake in skrbijo za varno menjavo voznih pasov. Te tehnologije so nam zlezle pod ko\u017eo, ne da bi o njih zares razmi\u0161ljali.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Priljubljenost UI-ja med mladimi v Sloveniji<\/p>\n

Pravi pretres v splo\u0161ni javnosti so povzro\u010dili veliki jezikovni modeli, kot je ChatGPT, ki so tehnologijo pribli\u017eali vsakomur. Ne potrebujemo ve\u010d znanja programiranja, da bi se “pogovarjali” z ra\u010dunalnikom \u2013 to lahko zdaj po\u010dnemo v naravnem jeziku, tudi v sloven\u0161\u010dini. Statistika je zgovorna in ka\u017ee na izjemno hitro posvojitev te tehnologije. Nedavna raziskava svetovnega zdru\u017eenja za raziskovanje trga in javnega mnenja WIN (in In\u0161tituta Mediana za Slovenijo) je pokazala, da orodja umetne inteligence dnevno oziroma pogosto uporablja 38 odstotkov prebivalcev Slovenije, kar je na ravni povpre\u010dja 44 dr\u017eav, vklju\u010denih v raziskavo. \u0160e bolj presenetljiv in morda prelomnej\u0161i je podatek za mlade med 18. in 24. letom starosti, ki bo objavljen v oddaji. Slovenska mladina je po uporabi precej nad svetovnim povpre\u010djem.<\/p>\n

Ta uporaba skokovito nara\u0161\u010da, orodja se izpopolnjujejo in spreminjajo iz dneva v dan, morebitne posledice, tako dobre kot slabe za \u010dloveka in \u010dlove\u0161tvo, \u0161e zdale\u010d niso dobro raziskane. Ali nas ta orodja delajo pametnej\u0161e in u\u010dinkovitej\u0161e ali pa nas, nasprotno, polenijo in poneumljajo? O tem se je nujno treba pogovarjati.<\/p>\n

Kaj prina\u0161a oddaja?<\/p>\n

V devetnajsti epizodi pogovorne oddaje, ki bo na sporedu drevi, \u017eelimo gostje spodbuditi k poglobljeni, a hkrati razumljivi aktualni razpravi o \u010dloveku in umetni inteligenci. <\/p>\n

Sku\u0161ali bomo odgovoriti na vpra\u0161anja, kako vzgajati otroke v digitalni dobi, kako naj se z novimi izzivi soo\u010damo na delovnem mestu in kam drvi na\u0161a civilizacija. Oddaja na poljuden, a strokovno podkovan na\u010din odpira dileme, ki zadevajo samo jedro na\u0161e \u010dlove\u0161kosti: kako ohraniti kriti\u010dno razmi\u0161ljanje, kako se izogniti kognitivni lenobi in kje potegniti \u010drto med uporabo UI kot priro\u010dnega orodja in sredstva nevarne odvisnosti.<\/p>\n

Tri gostje in njihove kompetence<\/p>\n

V studiu bodo svoje raznolike poglede, znanje in izku\u0161nje prepletle tri strokovnjakinje, ki v debato prina\u0161ajo tri klju\u010dne perspektive: filozofsko-eti\u010dno, tehnolo\u0161ko-raziskovalno in pedago\u0161ko-prakti\u010dno:<\/p>\n

Olga Marki\u010d je filozofinja in dolgoletna vodja Katedre za logiko, analiti\u010dno filozofijo in spoznavno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter ugledna raziskovalka kognitivnih znanosti. Njena perspektiva je \u0161e posebej dragocena, saj je bila v mladosti najprej matemati\u010darka, \u0161olska pedagoginja in poklicna programerka. Zdaj, kot filozofinja, to tehni\u010dno ozadje zna oplemeniti z globokim razmislekom o kognitivnih pasteh umetne inteligence. Pri vsakdanji rabi ohranja premi\u0161ljeno zadr\u017eanost. Pogosto zastavi vpra\u0161anje: ali nam je \u2013 ljudem \u2013 umetna inteligenca nastavila ogledalo? In kaj vidimo v njem?<\/p>\n

Vida Groznik je ena na\u0161ih najprodornej\u0161ih strokovnjakinj na podro\u010dju umetne inteligence. Prihaja iz Laboratorija za umetno inteligenco na Fakulteti za ra\u010dunalni\u0161tvo in informatiko Univerze v Ljubljani in hkrati deluje kot znanstvena direktorica Kompeten\u010dnega centra umetne inteligence. Dr. Groznik zdru\u017euje najvi\u0161je akademsko raziskovanje s prakti\u010dno uporabo v slovenskem gospodarstvu, med drugim razvija sisteme umetne inteligence za zaznavanje Parkinsonove bolezni in kognitivnih motenj pri nedono\u0161en\u010dkih. V oddaji pojasnjuje, kako sama uporablja umetno inteligenco kot “neutrudnega asistenta” (na primer orodja, ki ji agregirajo verodostojne novice), a hkrati ostro potegne mejo pri stvareh, ki zahtevajo njen lasten razmislek ali osebno rast. Kje je po njenem mnenju ta meja?<\/p>\n

Mojca Volkar Trobev\u0161ek je u\u010diteljica sloven\u0161\u010dine na Osnovni \u0161oli Stranje pri Kamniku in leto\u0161nja zmagovalka izbora za U\u010diteljico leta 2026 v okviru iniciative U\u010ditelj sem!. Je izjemna pedagoginja, ki v svoj poklic prina\u0161a bogate izku\u0161nje pisateljice, scenaristke dokumentarnih filmov in dela v turizmu. Kot predstavnica izobra\u017eevalnega sistema ponuja neprecenljiv uvid v to, kaj se dejansko dogaja v slovenskih \u0161olskih klopeh in kako se mladi ter u\u010ditelji v praksi soo\u010dajo z novimi tehnologijami. Njen pristop ni prepovedovanje, temve\u010d pametno usmerjanje in kriti\u010dna refleksija. Zagovarja problemski pouk namesto reproduktivnega ter opozarja: Ve\u010d ko bo v \u0161olah umetne inteligence, bolj bo potreben dober u\u010ditelj.<\/p>\n

Umetna inteligenca v \u0161olskih klopeh<\/p>\n

Ena najzanimivej\u0161ih in najbolj ilustrativnih zgodb, ki jih boste sli\u0161ali v oddaji, prihaja prav iz razreda Mojce Volkar Trobev\u0161ek, povezana pa je z na\u0161im najpomembnej\u0161im pisateljem Ivanom Cankarjem ter \u0161truklji. Za podrobnosti si je treba ogledati ali poslu\u0161ati oddajo, pomembno pa je, da so otroci lahko na lastni ko\u017ei spoznali, da umetna inteligenca ni popolnoma zanesljiva in da zna z njimi celo manipulirati.<\/p>\n

Oddaja odpira tudi \u0161ir\u0161i sistemsko vpra\u0161anje: slovenski \u0161olski sistem je eden redkih v Evropi, ki ra\u010dunalni\u0161tvo in digitalne tehnologije ponuja le kot izbirni predmet, ob bok klekljanju in pripravi hrane. Na to je v eni izmed prej\u0161njih Debat opozarjal \u017ee ravnatelj Osnovne \u0161ole Menge\u0161 Sa\u0161o Bo\u017ei\u010d. V letu 2027\/28 naj bi se v sedmi razred uvedla zgolj ena ura obveznega predmeta, kar pa po mnenju strokovnjakinj absolutno ni dovolj. Pomanjkanje sistemske izpostavljenosti ra\u010dunalni\u0161tvu ima tudi neposredne posledice za spolno enakost: medtem ko je bilo v devetdesetih letih na ra\u010dunalni\u0161kih fakultetah vpisanih okoli 50 odstotkov deklet, jih je danes le med 5 in 10 odstotkov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Infografija
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tInfografija je bila narejena s pomo\u010djo umetne inteligence. Foto: MMC RTV SLO<\/p>\n

Zdravnik v oblaku in nevarnosti slepega zaupanja<\/p>\n

Drug zelo aktualen vidik, ki ga oddaja vzame pod drobnogled, je nevarnost slepega zaupanja tehnologiji na ob\u010dutljivih podro\u010djih, kot je medicina. Slovenski uporabniki nadpovpre\u010dno pogosto uporabljajo umetno inteligenco za analiziranje zdravstvenih izvidov, nekateri celo k zdravniku pridejo z \u017ee izdelano strojno predlagano terapijo. Kako to komentira Vida Groznik?<\/p>\n

Filozofija, etika in ohranjanje na\u0161e \u010dlove\u0161kosti<\/p>\n

Morda najgloblje vpra\u0161anje oddaje je, ali nas bo umetna inteligenca na dolgi rok poneumila in nas \u2013 \u010de bomo to dopustili \u2013 oropala \u010dlove\u0161kosti. Filozof Andy Clark je zapisal, da bo inteligentno bitje ustvarilo inteligentna orodja, da mu ne bo treba ve\u010d delati in misliti. To je Olga Marki\u010d nedavno ozna\u010dila za “nevarno”, dodatna pojasnila pa lahko pri\u010dakujemo v debati. Kak\u0161ne so vzporednice z za\u010detkom uporabe pisav v \u010dlove\u0161ki dru\u017ebi ter izumom tiska?<\/p>\n

Poleg tega bo oddaja odprla tudi razmerje med umetno inteligenco ter sedanjostjo in prihodnostjo. Ali je UI lahko zazrta v prihodnost, kakor je lahko tudi \u010dlove\u0161ko razmi\u0161ljanje? In kak\u0161no vlogo igrajo \u010dlove\u0161ke vrednote in etika? To je povezano tudi z nedavno izra\u017eeno mislijo akademskega profesorja Ivana Bratka, utemeljitelja raziskovanja umetne inteligence pri nas in ustanovitelja laboratorija, kjer danes deluje Groznik, da ga skrbi uporaba UI-ja v sodstvu in njen (kvaren) vpliv na razvoj demokracije.<\/p>\n

Kako se torej ubraniti?<\/p>\n

Gostje bodo v oddaji ponudile nekaj zanimivih in izvedljivih re\u0161itev. Oddaja \u2013 kot vsakokrat \u2013 ne ponuja apokalipti\u010dnega stra\u0161enja niti slepega tehnolo\u0161kega optimizma. Ponuja prepotrebno ogledalo na\u0161e dru\u017ebe. Umetna inteligenca nas ne bo sama od sebe prisilila, da postanemo miselno in sr\u010dno leni; to odlo\u010ditev bomo sprejeli sami. Od nas in na\u0161e usposobljenosti je odvisno, ali bomo ta orodja uporabili kot odsko\u010dno desko za lastne ideje in hitrej\u0161i napredek, ali pa bomo njej \u2013 torej UI \u2013 prepustili krmilo na\u0161e civilizacije.<\/p>\n

\u010ce vas zanima, kak\u0161na prihodnost \u010daka nas in na\u0161e otroke ter kako smiselno in varno pluti v svetu, kjer nam algoritmi \u0161epetajo na\u0161e vsakdanje odlo\u010ditve, ne zamudite te debate. Vabljeni k ogledu ob 21. uri na 1. programu TV Slovenija, potem v arhivu RTV365.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Igor E. Bergant. Foto: Adrian Pregelj Mnogih oblik prepletanja \u010dlove\u0161kega ravnanja in umetne inteligence se sploh ve\u010d ne…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":126375,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[22476,16854,1176,59,61,62,37,58,60,38,28267,1396],"class_list":["post-126374","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-etika","tag-kriticno-razmisljanje","tag-prihodnost","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-solski-sistem","tag-umetna-inteligenca"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116747557553878044","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/126374","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=126374"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/126374\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/126375"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=126374"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=126374"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=126374"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}