Slovenija je lani zabele\u017eila eno najizrazitej\u0161ih rasti borznega indeksa v svoji zgodovini. SBITOP je zrasel za 50,3 odstotka, promet na Ljubljanski borzi pa za 65,1 odstotka. Vzporedno je produktivnost slovenskega gospodarstva dosegla 86 odstotkov povpre\u010dja EU, merjeno v standardih kupne mo\u010di.<\/p>\n
Ljubljanska borza je bila leta dolgo zanemarjena tema v slovenskem poslovnem prostoru. Nizka likvidnost, malo kotiranih podjetij, majhen dele\u017e malih vlagateljev. Lansko leto je ta slika dobila novo poglavje. Poleg rasti indeksa je Slovenija napredovala v kategorijo naprednih mejnih trgov, kar pomeni, da jo mednarodni institucionalni vlagatelji za\u010denjajo uvr\u0161\u010dati druga\u010de kot doslej.<\/p>\n
Del tega premika gre pripisati reformi, sprejeti v okviru Na\u010drta za okrevanje in odpornost, novemu Zakonu o alternativnih investicijskih skladih in strategiji razvoja kapitalskega trga do leta 2030, na podlagi katere so bili izvedeni ukrepi za krepitev nalo\u017ebene kulture. Reforma ni bila spektakularna, a je bila strukturna. Kapitalski trgi ne rastejo \u010dez no\u010d, rastejo s pravili.<\/p>\n
Produktivnost slovenskega gospodarstva se je v primerjavi z letom 2022 pove\u010dala za dve odstotni to\u010dki, v primerjavi s predhodnim letom pa za eno. Pri tem tempu bo Slovenija dosegla povpre\u010dje EU \u010dez slabi dve desetletji, kar ni ravno vznemirljiv obet. Hkrati je ta napredek dose\u017een kljub temu, da podjetni\u0161ke nalo\u017ebe ostajajo med 11 in 12 odstotki BDP in se \u0161e vedno v veliki meri zana\u0161ajo na notranje in ban\u010dne vire financiranja, ne pa na kapitalske trge.<\/p>\n
Slovenija: kapitalski trg, produktivnost in NOO \u2014 klju\u010dni kazalniki 2022\u20132026KAPITALSKI TRGKazalnik20242025Rast indeksa SBITOPni podatka+50,3 %Rast prometa na borzini podatka+65,1 %Uvrstitev trgamejni trgnapredni mejni trgPRODUKTIVNOST SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA (% povpre\u010dja EU, SKM)LetoProduktivnostSprememba202284 % EUizhodi\u0161\u010de202485 % EU+1 o. t.202586 % EU+1 o. t.NOO \u2014 NALO\u017dBA ZA PRODUKTIVNOST IN DEKARBONIZACIJO PODJETIJSkupna vrednost nalo\u017ebe121 mio EUR\u017de izpla\u010dano103 mio EUR (85 %)Zaklju\u010deni projekti244 od 280 (87 %)Rok za zaklju\u010dek preostalihjunij 2026Nalo\u017eba za poslovne cone (ob\u010dine)13,9 od 14,4 mio EUR (97 %)Podjetni\u0161ke nalo\u017ebe kot dele\u017e BDP11\u201312 % BDPLider.si | Vir: Urad RS za okrevanje in odpornost, Ministrstvo za finance, junij 2026 \u2014 gov.si<\/p>\n
To je strukturna \u0161ibkost, ki jo vladni dokumenti priznavajo, a je ne re\u0161ujejo (hitro). Omejen dostop do razpr\u0161enih virov financiranja, kot so skladi tveganega kapitala, obveznice in borza, zavira rast nalo\u017eb v dejavnostih z vi\u0161jo dodano vrednostjo. Podjetje, ki bi v Nem\u010diji ali na Nizozemskem brez te\u017eav zbralo kapital na trgu, v Sloveniji po navadi gre v banko.<\/p>\n
Od skupno 280 projektov, predvidenih za financiranje v okviru nalo\u017ebe za dekarbonizacijo in produktivnost podjetij, je zaklju\u010denih 244. Izpla\u010danih je bilo 103 od predvidenih 121 milijonov evrov iz evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost. Rok za zaklju\u010dek preostalih projektov je konec junija 2026.<\/p>\n
\u0160tevilne dr\u017eave EU zaostajajo pri izvajanju svojih na\u010drtov za okrevanje, Slovenija pa spada med tiste, ki jih izvajajo po urniku. Skupaj z reformo kapitalskih trgov in posodobitvijo meril za javno podporo nalo\u017ebam gre za dosleden napredek.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slovenija je lani zabele\u017eila eno najizrazitej\u0161ih rasti borznega indeksa v svoji zgodovini. SBITOP je zrasel za 50,3 odstotka,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":127514,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[5518,4523,9860,124,1887,15932,5519,62,37,58,60,38],"class_list":["post-127513","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-borza","tag-denar","tag-finance","tag-ljubljana","tag-ljubljanska-borza","tag-nacrt","tag-sbitop","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116753840496150212","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/127513","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=127513"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/127513\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/127514"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=127513"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=127513"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=127513"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}