![\"Koruza](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/images|cms-image-000262241.jpg\")
<\/p>\n <\/p>\n
Koruza popolnoma po\u0161kodovana v to\u010di | (foto: Peter Pribo\u017ei\u010d, KGZ Ptuj)<\/p>\n
15. 06. 2026, 09:42<\/p>\n
<\/a><\/p>\n Mo\u010dna neurja s to\u010do, ki so v minulih dneh prizadela \u0161tevilne kraje po Sloveniji, so za seboj pustila tudi mo\u010dno po\u0161kodovane posevke koruze. Ker so bile koruze ob neurju v zelo razli\u010dnih razvojnih fazah, od mladih posevkov na Gorenjskem, do ve\u010d kot pol metra visokih rastlin na Dravskem polju, je ocena po\u0161kodovanosti zahtevna in od primera do primera razli\u010dna.<\/p>\n Strokovnjaki opozarjajo, da prenagljene odlo\u010ditve niso priporo\u010dljive. Koruza ima namre\u010d presenetljivo veliko sposobnost obnove, vendar je ta odvisna predvsem od njene razvojne faze in stopnje po\u0161kodovanosti rastnega vr\u0161i\u010dka.\n <\/p>\n Ne hitite z odlo\u010ditvijo<\/p>\n Prvi in najpomembnej\u0161i nasvet po neurju s to\u010do je potrpe\u017eljivost. Takoj po ujmi je te\u017eko oceniti, koliko rastlin bo dejansko pre\u017eivelo in se obnovilo, je v v\u010deraj\u0161nji nedeljski kmetijski oddaji svetovala Marija Kalan<\/a>, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj.\n <\/p>\n Marija Kalan, specialistka za poljedelstvo<\/p>\n \u00a9 Robert Bo\u017ei\u010d <\/p>\n Priporo\u010dljivo je po\u010dakati vsaj tri do pet dni po neurju, da se poka\u017eejo prve posledice po\u0161kodb. Nato je smiselno posevek spremljati \u0161e nekaj dni. Prava slika stanja se obi\u010dajno poka\u017ee pribli\u017eno pet do sedem dni po neurju, pa je v dana\u0161njih Minutah za kmetijstvo opozoril mag. Jo\u017ee Mohar iz semenarske hi\u0161e Agrosat.\n <\/p>\n V tem \u010dasu je treba opazovati predvsem tako imenovani \u00bbsr\u010dek\u00ab koruze. \u010ce ta ostaja zelen in za\u010dne ponovno odganjati, ima rastlina dobre mo\u017enosti za nadaljnji razvoj. \u010ce pa sredinski del za\u010dne gniti, rjaveti ali se su\u0161iti, je rastni vr\u0161i\u010dek verjetno uni\u010den in rastlina ne bo ve\u010d sposobna obnove.\n <\/p>\n Zakaj se mlaj\u0161a koruza la\u017eje obraste?<\/p>\n \u00bbSposobnost obnove je tesno povezana z razvojno fazo koruze. Izku\u0161nje in strokovna literatura ka\u017eejo, da imajo rastline do pribli\u017eno \u0161estega do osmega pravega lista \u0161e precej\u0161nje mo\u017enosti za okrevanje,\u00ab pravi mag. Jo\u017ee Mohar.<\/a><\/p>\n Mag. Jo\u017ee Mohar<\/p>\n \u00a9 Osebni arhiv \/ Agrosaat <\/p>\n Razlog je v polo\u017eaju rastnega vr\u0161i\u010dka. Pri mlaj\u0161ih rastlinah se ta \u0161e nahaja pod povr\u0161ino tal ali tik ob njej, zato je pred udarci to\u010de deloma za\u0161\u010diten. Tudi \u010de so listi mo\u010dno po\u0161kodovani, lahko rastlina iz nepo\u0161kodovanega rastnega vr\u0161i\u010dka ponovno razvije nove liste.<\/p>\n Povsem druga\u010de je pri starej\u0161ih posevkih. Ko koruza prese\u017ee pribli\u017eno osem listov, se rastni vr\u0161i\u010dek dvigne nad povr\u0161ino tal. \u010ce ga to\u010da po\u0161koduje ali uni\u010di, rastlina praviloma propade. Na nekaterih obmo\u010djih so bila neurja tako silovita, da so bile rastline dobesedno \u00bbposekane\u00ab, zato mo\u017enosti za obnovo prakti\u010dno ni.<\/p>\n Kdaj je smiselno posevek presejati?<\/p>\n \u00bbKer smo sredi junija, je na \u0161tevilnih obmo\u010djih \u0161e vedno mogo\u010de posejati zgodnej\u0161e hibride koruze za sila\u017eo. To velja tako za Gorenjsko kot za \u0160tajersko in Dravsko polje,\u00ab svetuje Mohar.<\/p>\n \u00bbZa pridelavo sila\u017ee so \u0161e primerni zgodnej\u0161i hibridi iz skupin z ni\u017ejim FAO \u0161tevilom, pribli\u017eno do razreda 300. Odlo\u010ditev za presejavanje pa naj temelji na dejanskem stanju posevka po tednu dni opazovanja in ne na prvem vtisu takoj po neurju,\u00ab svetuje Marija Kalan.<\/a><\/p>\n \u010ce je ugotovljeno, da ve\u010dji del rastlin ni pre\u017eivel, je pogosto gospodarsko upravi\u010deno posevek odstraniti in povr\u0161ino ponovno zasejati.<\/p>\n Previdno pri obdelavi tal in uporabi herbicidov<\/p>\n Pri ponovnih setvah je potrebna posebna pozornost zaradi \u017ee opravljenega varstva pred pleveli.<\/p>\n \u00bbVe\u010dina slovenskih pridelovalcev je v leto\u0161nji sezoni uporabila talne herbicide, ki po uporabi ostanejo v zgornjem sloju tal. Zato je priporo\u010dljivo po\u0161kodovan posevek pred ponovno setvijo temeljito obdelati. Na la\u017ejih tleh je to mogo\u010de opraviti hitreje, medtem ko je na te\u017ejih in bolj mokrih tleh smiselno po\u010dakati na primerne razmere za obdelavo,\u00ab svetuje mag. Jo\u017ee Mohar.<\/a><\/p>\n Pomembno je tudi, da se talni herbicidi ne uporabljajo ponovno. Ve\u010dina teh pripravkov je dovoljena le v enem odmerku na leto. Pri ponovno posejani koruzi je zato praviloma primernej\u0161a uporaba kontaktnih oziroma foliarnih herbicidov po vzniku rastlin in glede na dejansko prisotnost plevelov.<\/p>\n Podvajanje talnih herbicidov lahko povzro\u010di te\u017eave ne le novi koruzi, temve\u010d tudi naslednjim kulturam v kolobarju, zlasti ozimnim \u017eitom.<\/p>\n Klju\u010dna odlo\u010ditev naj temelji na stanju rastnega vr\u0161i\u010dka<\/p>\n Po\u0161kodbe listov po to\u010di so pogosto videti huj\u0161e, kot so v resnici. O usodi posevka ne odlo\u010da videz listne mase, temve\u010d stanje rastnega vr\u0161i\u010dka. \u010ce je ta \u017eiv in nepo\u0161kodovan, ima koruza dobre mo\u017enosti za obnovo. \u010ce je uni\u010den, posevek ne bo okreval.<\/p>\n Zato je v dneh po neurju najpomembnej\u0161e natan\u010dno spremljanje posevka, ocena pre\u017eivetja rastlin in \u0161ele nato odlo\u010ditev o morebitnem presejavanju. Prav nekaj dni potrpe\u017eljivosti lahko prepre\u010di preuranjene in drage ukrepe na njivi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Koruza popolnoma po\u0161kodovana v to\u010di | (foto: Peter Pribo\u017ei\u010d, KGZ Ptuj) 15. 06. 2026, 09:42 Robert Bo\u017ei\u010d Mo\u010dna…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":127995,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[28],"tags":[35495,2620,782,35496,296,192,62,37,58,60,38],"class_list":["post-127994","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ptuj","tag-koruza","tag-nasveti","tag-neurje","tag-nova-setev","tag-poskodbe","tag-ptuj","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116755869972566095","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/127994","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=127994"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/127994\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/127995"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=127994"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=127994"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=127994"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n Robert
\n Bo\u017ei\u010d<\/p>\n![\"Marija](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/1781553082_900_get_img.jpeg\" "\\"Marija")
<\/p>\n![\"Mag.](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/1781553082_365_get_img.jpeg\" "\\"Mag.")
<\/p>\n