{"id":128645,"date":"2026-06-16T08:58:29","date_gmt":"2026-06-16T08:58:29","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/128645\/"},"modified":"2026-06-16T08:58:29","modified_gmt":"2026-06-16T08:58:29","slug":"vec-kot-polovica-po-novice-na-druzbena-omrezja-evropa-se-kljubuje-trendu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/128645\/","title":{"rendered":"Ve\u010d kot polovica po novice na dru\u017ebena omre\u017eja, Evropa \u0161e kljubuje trendu"},"content":{"rendered":"

\"woman<\/p>\n

Leto\u0161nja izdaja poro\u010dila\u00a0pravi, da je 54 odstotkov vpra\u0161anih\u00a0v tednu pred anketo novice spremljalo\u00a0prek dru\u017ebenih omre\u017eij ali videoplatform.\u00a0S tem so presegli 52 odstotkov anketiranih, ki so kot vir novic navedli televizijske novice, 51 odstotkov za aplikacije ali spletna mesta \u010dasopisov ter 21 odstotkov za radio. Foto: iStock<\/p>\n

Ve\u010d kot polovica po novice na dru\u017ebena omre\u017eja, Evropa \u0161e kljubuje trendu<\/p>\n

Dosegli smo pomemben mejnik. Spremljanje novic prek dru\u017ebenih omre\u017eij in videoplatform je prvi\u010d prehitelo druge vire novic kot svetovno najbolj raz\u0161irjen vir informacij. Ponekod v Evropi tradicionalni mediji za zdaj \u0161e kljubujejo trendu.<\/p>\n

16. 06. 2026, 10.30\n <\/p>\n

alp\n <\/p>\n


\n \"Google
\n <\/a><\/p>\n

Leto 2026 predstavlja \u00bbpomemben mejnik: spremljanje\u00a0novic prek dru\u017ebenih omre\u017eij in videoplatform je prvi\u010d prehitelo\u00a0druge vire\u00a0novic kot svetovno najbolj raz\u0161irjen vir informacij\u00ab s 54 odstotki, je zapisal Jim Egan, glavni avtor poro\u010dila<\/a> Reutersovega in\u0161tituta za preu\u010devanje novinarstva.<\/p>\n

Gre za trend, ki se nakazuje \u017ee nekaj \u010dasa. Kljub temu se je \u0161e pred pandemijo covida-19 pogosto nor\u010devalo iz ljudi, ki so se po informacije zatekali na dru\u017ebena omre\u017eja. Med pandemijo so ta omre\u017eja pokazala vso mo\u010d pri \u0161irjenju la\u017enih informacij in teorij zarot. Zlasti pa so se izkazala kot odli\u010dno orodje za polarizacijo dru\u017ebe in podpihovanje sovra\u0161tva. Tudi tako, da so algoritmi uporabnikom namerno ponujali vsebine, ki so v njih vzbudile mo\u010dne \u010dustvene odzive. Pogosto namerno negativne. Odgovornosti za te vsebine medtem no\u010de prevzeti nobena platforma, \u010detudi jih aktivno \u0161iri.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Foto:<\/p>\n

Poljska<\/p>\n

Na\u010drtovana likvidacija? Satirik, ki se je nor\u010deval iz Putina, \u017ertev strelskega napada<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

\u010cetudi so v nekaterih dr\u017eavah platforme tradicionalne medije prehitele \u017ee pred leti, je zlasti v nekaterih dr\u017eavah v Evropi prednost \u0161e vedno na strani spletnih\u00a0mest\u00a0in aplikacij\u00a0tradicionalnih medijev. Podatkov za Slovenijo ni, saj ni bila vklju\u010dena v raziskavo. Na Hrva\u0161kem se na spletnih mestih\u00a0\u00a0tradicionalnih medijev \u0161e vedno informira 56\u00a0odstotkov vpra\u0161anih, prek televizije pa 61 odstotkov.<\/p>\n

Po novice tudi h klepetalnim robotom<\/p>\n

Leto\u0161nja izdaja poro\u010dila\u00a0pravi, da je 54 odstotkov vpra\u0161anih\u00a0v tednu pred anketo novice spremljalo\u00a0prek dru\u017ebenih omre\u017eij ali videoplatform.\u00a0S tem so presegli 52 odstotkov anketiranih, ki so kot vir novic navedli televizijske novice, 51 odstotkov za aplikacije ali spletna mesta \u010dasopisov ter 21 odstotkov za radio.<\/p>\n

Vse ve\u010d ljudi se\u00a0za novice obra\u010da\u00a0tudi na klepetalne robote z umetno inteligenco. Pribli\u017eno 10 odstotkov vpra\u0161anih je povedalo, da jih za novice uporablja tedensko, kar je ve\u010d kot lani, ko je ta dele\u017e zna\u0161al sedem odstotkov. Gre za posebej skrb vzbujajo\u010do novico, saj tudi najzmogljivej\u0161i modeli pogosto \u00bbpozabijo\u00ab, kateri dan je, in redno odgovarjajo z mo\u010dno zastarelimi podatki. Pogosto pa si jih\u00a0gladko izmislijo.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Doma\u010di<\/p>\n

stranka Resnica<\/p>\n

Doma\u010di gradbinci z re\u0161ilnim obro\u010dem za poslanca<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Ironija globalnega trenutnega trenda je, da vse ve\u010d ljudi, ki novice i\u0161\u010dejo na platformah brez strogih uredni\u0161kih norm ali celo pri umetni inteligenci, hkrati dvomi o\u00a0verodostojnosti tradicionalnih medijev.<\/p>\n

Ta kazalnik je namre\u010d dosegel zgodovinsko nizko raven, saj je le \u0161e 37 odstotkov vpra\u0161anih izjavilo, da zaupa \u00bbve\u010dini novic ve\u010dino \u010dasa\u00ab. Hkrati pa jih 62 odstotkov odgovarja, da jih skrbijo spletne dezinformacije.<\/p>\n

Televizija zanima le \u0161e starej\u0161e<\/p>\n

Trije od desetih vpra\u0161anih so povedali, da so dru\u017ebena omre\u017eja ali videoplatforme njihov glavni vir novic. Med mladimi, starimi od 18 do 24 let, se je ta dele\u017e povzpel na polovico.\u00a0Televizija je medtem ostala vodilni vir novic le med starej\u0161imi od 45 let.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Naive<\/p>\n

Spletna varnost<\/p>\n

Nove taktike spletnih prevarantov<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

So pa opazni razli\u010dni pristopi do posameznih platform. Ve\u010dina vpra\u0161anih je platformo X ali youtube obiskala z izrecnim namenom iskanja novic. Na facebooku, instagramu in tiktoku pa so uporabniki na novice pogosteje naleteli naklju\u010dno, medtem ko so po\u010deli kaj drugega.<\/p>\n

Raziskovalci so svoje ugotovitve utemeljili na spletnih anketah, v katerih je sodelovalo skoraj 100.000 ljudi iz 48 dr\u017eav, izvedlo pa jih je podjetje za javnomnenjske raziskave YouGov v za\u010detku leto\u0161njega leta.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Leto\u0161nja izdaja poro\u010dila\u00a0pravi, da je 54 odstotkov vpra\u0161anih\u00a0v tednu pred anketo novice spremljalo\u00a0prek dru\u017ebenih omre\u017eij ali videoplatform.\u00a0S tem…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":128646,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[1399,1398,65,66,35633,35631,11881,37,38,11324,1396,35634,35630,35632],"class_list":["post-128645","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-algoritmi","tag-druzbena-omrezja","tag-europe","tag-evropa","tag-klepetalni-roboti","tag-novicarski-viri","tag-polarizacija-druzbe","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-tradicionalni-mediji","tag-umetna-inteligenca","tag-verodostojnost-informacij","tag-video-platforme","tag-zaupanje-v-medije"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116758964462832784","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/128645","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=128645"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/128645\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/128646"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=128645"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=128645"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=128645"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}