Po podatkih ministrstva za zdravje Demokrati\u010dne republike Kongo je bilo 13. junija potrjenih 781 primerov oku\u017ebe in 181 smrtnih \u017ertev. Vendar Oxfam trdi, da je \u0161irjenje virusa verjetno veliko bolj raz\u0161irjeno zaradi pomanjkanja \u010diste vode, slabih higienskih razmer in slabega sistema za sledenje stikom oku\u017eenih.<\/p>\n
![\"ebola](\"\/media\/img\/ag\/9b\/1e083cc4afd56eadd690.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Profimedia<\/p>\n
Organizacija pravi, da je v delih dr\u017eave<\/a>, ki jih je prizadela epidemija, pri\u0161lo do skoraj popolnega propada higienske infrastrukture. V provinci Ituri, enem od \u017eari\u0161\u010d izbruha, ima le eden od petih zdravstvenih domov dostop do zadostne koli\u010dine \u010diste vode.<\/p>\n Razmere so \u0161e posebej hude v mestu Mongbwalu, ki ima skoraj 140.000 prebivalcev. Le petina prebivalstva ima dostop do varne pitne vode, medtem ko le \u010detrtina uporablja delujo\u010de sanitarne in higienske objekte, poro\u010da Sky News.<\/p>\n “Voda, ki je prva obrambna linija v vsaki krizi javnega zdravja, preprosto ni na voljo,” je opozoril Manel Rebordosa, terenski koordinator Oxfama v provinci Ituri. Dodal je, da rudarji v okoli\u0161kih obmo\u010djih pogosto nimajo dostopa do osnovnih sanitarij in se dnevno vra\u010dajo v skupnosti, ki se \u017ee tako borijo z epidemijo. “\u010cista voda stane pribli\u017eno 2 dolarja za 20 litrov, kar je za ve\u010dino dru\u017ein nedosegljiv stro\u0161ek,” je dejal Rebordosa.<\/p>\n Profimedia<\/p>\n Dodatna te\u017eava je dejstvo, da za sev Bundibugyo ni odobrenega cepiva, zato so higiena, \u010dista voda in zgodnje odkrivanje primerov klju\u010dni za zajezitev \u0161irjenja bolezni.<\/p>\n Oxfam opozarja tudi na drasti\u010den upad uspe\u0161nosti sledenja stikom. Medtem ko je bilo med prej\u0161njim izbruhom ebole <\/a>v isti regiji med letoma 2018 in 2020 mogo\u010de izslediti skoraj 80 odstotkov ljudi, ki so bili v stiku z oku\u017eenimi, danes uspe\u0161no izsledijo manj kot polovico potencialno izpostavljenih ljudi.<\/p>\n Rebordosa kot glavni razlog za slab sistem sledenja navaja zmanj\u0161anje mednarodnega financiranja, vklju\u010dno z umikom ameri\u0161ke finan\u010dne podpore programom nadzora bolezni. “Ta vrzel ni le statistika. Gre za realnost, ki omogo\u010da, da se virus neopa\u017eeno \u0161iri po skupnostih,”\u00a0je opozoril.<\/p>\n Zdravstveni sistem so leta konfliktov \u0161e dodatno oslabila. Med nasiljem je bilo uni\u010denih ve\u010d kot 70 zdravstvenih ustanov, dr\u017eava pa ima le 0,2 zdravnika na tiso\u010d prebivalcev.<\/p>\n Profimedia<\/p>\n Na nekaterih obmo\u010djih, kot je provinca Severni Kivu, ljudje umirajo v svojih skupnostih, \u0161e preden lahko zdravstveni organi potrdijo primer ebole. \u0160tevilne dru\u017eine, ki ne zaupajo zdravstvenemu sistemu, bolne \u010dlane zdravijo doma, kar \u0161e pove\u010duje tveganje za \u0161irjenje bolezni.<\/p>\n![\"ebola](\"\/media\/img\/06\/a9\/2dfbf127bb6cae746176.jpeg\"\/)
<\/p>\n![\"ebola](\"\/media\/img\/60\/da\/535b82eb7f708fde39d7.jpeg\"\/)
<\/p>\n