{"id":128985,"date":"2026-06-16T13:55:12","date_gmt":"2026-06-16T13:55:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/128985\/"},"modified":"2026-06-16T13:55:12","modified_gmt":"2026-06-16T13:55:12","slug":"prihaja-vrocina-kako-kakovostne-so-kopalne-vode-v-sloveniji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/128985\/","title":{"rendered":"Prihaja vro\u010dina, kako kakovostne so kopalne vode v Sloveniji"},"content":{"rendered":"

Velika ve\u010dina evropskih kopalnih voda izpolnjuje najstro\u017eje standarde EU na podro\u010dju kakovosti, ka\u017ee danes objavljena najnovej\u0161a ocena Evropske agencije za okolje (EEA) o kakovosti kopalnih voda v Evropi za leto 2025. V Sloveniji so v razred odli\u010dne kakovosti uvr\u0161\u010dene vse kopalne vode na morju.<\/p>\n

S 1. junijem se v Sloveniji za\u010denja tudi kopalna sezona na morju, ki traja do 15. septembra. Na jezerih in rekah pa od 15. junija do 31. avgusta.\u00a0Slovenija ima uradno dolo\u010denih 49 kopalnih voda (28 na celinskih vodah in 21 na morju). Ljudje se kopajo na morju, rekah, v jezerih in bajerjih, najve\u010d uradnih celinskih kopali\u0161\u010d pa je na Kolpi, So\u010di, Nadi\u017ei, Idrijci, Krki, v Blejskem in Bohinjskem jezeru ter \u0160ob\u010devem bajerju. Na neuradnih lokacijah, kot so gramoznice in ribniki, se kopajo na lastno odgovornost, saj kakovost vode tam ni redno preverjena.<\/p>\n

V oceno kakovosti kopalnih voda je EEA vklju\u010dila ve\u010d kot 22.200 kopalnih voda v 27 \u010dlanicah EU ter v Albaniji in \u0160vici. Kot izhaja iz ugotovitev poro\u010dila, je lani najstro\u017eje standarde glede kakovosti kopalnih voda izpolnjevalo 85 odstotkov spremljanih lokacij, 96 odstotkov spremljanih lokacij kopalnih voda v EU pa je izpolnjevalo minimalne standarde kakovosti. Le 1,5 odstotka kopalnih voda v EU je bilo slabe kakovosti.<\/p>\n

\"FOTO:<\/p>\n

FOTO: Roman \u0160ipi\u0107<\/p>\n

\u00bbPodatki ka\u017eejo, da je splo\u0161na kakovost kopalnih voda po vsej Evropi v primerjavi s prej\u0161njim letom ostala stabilna,\u00ab so poudarili pri EEA. Najve\u010dji dele\u017e kopalnih voda odli\u010dne kakovosti je v Avstriji, Bolgariji, na Cipru in v Gr\u010diji \u2013 skupaj 95 odstotkov ali ve\u010d.<\/p>\n

Po ugotovitvah EEA je bila kakovost obalnih kopalnih voda na splo\u0161no bolj\u0161a od kakovosti celinskih voda na obmo\u010dju rek in jezer. Medtem ko je bilo v EU v razred odli\u010dne kakovosti razvr\u0161\u010denih 88 odstotkov obalnih kopalnih voda, pa je bilo tovrstne kakovosti 78 odstotkov celinskih kopalnih voda.<\/p>\n

\"Kamp<\/p>\n

Kamp Zlatorog ob vasici Ukanc, Bohinj FOTO: Jure Er\u017een<\/p>\n

Pri kopalnih vodah na obmo\u010dju rek jih je ob tem le 47 odstotkov od okoli 1200 lani doseglo odli\u010dno kakovost vode.<\/p>\n

Slovenija je lani pri obalnih kopalnih vodah dosegla odli\u010dno kakovost, zaradi \u010desar se je poleg Cipra in Litve uvrstila na vrh lestvice po kakovosti obalnih kopalnih voda. Na drugi strani pa je bilo na Poljskem, v Belgiji, na Finskem, v Estoniji in Albaniji manj kot 70 odstotkov obalnih kopalnih voda razvr\u0161\u010denih v razred odli\u010dne kakovosti.<\/p>\n

\"FOTO:<\/p>\n

FOTO: Marko Feist<\/p>\n

Medtem ko je bilo v Avstriji, na Finskem, Danskem, v Luksemburgu in Nem\u010diji 90 odstotkov ali ve\u010d celinskih kopalnih voda razvr\u0161\u010denih v razred odli\u010dne kakovosti, pa jih je bilo v Sloveniji tak\u0161nih 57,1 odstotka. Dobre kakovosti je bilo 32,1 odstotka celinskih kopalnih voda.<\/p>\n

V zadnjih letih se kakovost izbolj\u0161uje<\/p>\n

Po navedbah EEA se je kakovost evropskih kopalnih voda v zadnjih letih stalno izbolj\u0161evala, kar pripisujejo izvajanju direktive EU o kopalnih vodah in tudi druge evropske zakonodaje. \u00bbTo vklju\u010duje izbolj\u0161ane prakse spremljanja in upravljanja, nalo\u017ebe v komunalne \u010distilne naprave, bolj\u0161e zbiranje odpadne vode in spremljanje cvetenja cianobakterijskih alg, ki so lahko \u0161kodljive za zdravje ljudi in naravo,\u00ab so povzeli.<\/p>\n

\"FOTO:<\/p>\n

FOTO: Ljubo Vukeli\u010d<\/p>\n

Da lahko leto\u0161nje poletje \u017eanjemo sadove doslednega izvajanja pravil EU na podro\u010dju kopalnih vodah, zaradi katerih je velika ve\u010dina njih dovolj \u010distih za kopanje, je ob objavi poro\u010dila dejala izvr\u0161na direktorica EEA Leena Yl\u00e4-Mononen.<\/p>\n

\u00bbRezultati kopalnih voda v Evropi znova dokazujejo pomembnost okoljske zakonodaje EU ter desetletja nalo\u017eb v \u010di\u0161\u010denje odpadnih voda in upravljanje voda. Zahvaljujo\u010d tem prizadevanjem lahko Evropejci u\u017eivajo v kopalnih vodah z najvi\u0161jimi standardi kakovosti na svetu,\u00ab je izpostavila evropska komisarka za okolje Jessika Roswall. Dodala je, da za\u0161\u010dita voda zahteva nadaljnje ukrepanje pri izzivih, kot so onesna\u017eevanje, izguba biotske raznovrstnosti in vplivi podnebnih sprememb.<\/p>\n

Kakovost kopalne vode je klju\u010dna za varno kopanje, najve\u010dje tveganje pa predstavljajo fekalno onesna\u017eenje in z njim povezani patogeni, ki lahko povzro\u010dijo oku\u017ebe ali prebavne te\u017eave.<\/p>\n

Na uradnih kopalnih vodah zato redno spremljajo prisotnost indikatorskih bakterij, predvsem E. coli in intestinalnih enterokokov; v Sloveniji analize med kopalno sezono izvajajo vsakih 14 dni, torej pogosteje, kot zahteva evropska zakonodaja, navajajo na vladni spletni strani.<\/p>\n

Kakovost kopalnih voda je \u017ee ve\u010d let stabilna: vse morske kopalne vode so odli\u010dne, odli\u010dna je tudi kakovost Blejskega in Bohinjskega jezera ter \u0160ob\u010devega bajerja, medtem ko je kakovost rek bolj spremenljiva in odvisna od vremena ter pretokov. Slabih kopalnih voda v Sloveniji ni, pri \u00bbdivjih\u00ab kopali\u0161\u010dih, kot so gramoznice, ribniki in vodni zbiralniki, pa kakovosti vode praviloma ne spremljajo, zato je kopanje tam na lastno odgovornost. Kopalna voda ni pitna in ni razku\u017eena, zato se je med kopanjem priporo\u010dljivo izogibati po\u017eiranju vode.<\/p>\n

32 kopalnih obmo\u010dij<\/p>\n

Za varno kopanje je poskrbljeno na naravnih kopali\u0161\u010dih, ki imajo upravljavca, obmo\u010dje kopali\u0161\u010da je vidno ozna\u010deno, vodne povr\u0161ine so ograjene, dostopi v vodo in sanitarije so urejeni. Na kopali\u0161\u010du so postavljeni znaki za red in varnost ter informacijska tabla, za varnost kopalcev skrbi ustrezno \u0161tevilo re\u0161evalcev iz vode, na voljo je prostor za prvo pomo\u010d. Teh kopali\u0161\u010d je pri nas 17, in sicer jih je 13 na morju, tri na Blejskem jezeru in eno v\u00a0\u0160ob\u010devem bajerju.<\/p>\n

V naravnem okolju pa se lahko kopamo v tako imenovanih kopalnih obmo\u010djih \u2013 to so prete\u017eno naravni odseki na rekah, jezerih in morju, namenjenih kopanju, kjer je bilo v kopalni sezoni v preteklosti evidentiranih vsaj 300 kopalcev na dan, trikrat na kopalno sezono.<\/p>\n

Kopalnih obmo\u010dij je dolo\u010denih 32. 24 obmo\u010dij je na rekah Idrijca, So\u010da in Nadi\u017ea na Gori\u0161kem, na Bohinjskem in Blejskem jezeru na Gorenjskem, na Dolenjskem in v Beli krajini pa so na rekah Kolpa in Krka. Osem\u00a0kopalnih obmo\u010dij je dolo\u010denih tudi na morju. Do njih je navadno omogo\u010den dostop po javni poti, za kopanje pa je zagotovljena ustrezna \u0161irina (vsaj deset metrov) in dol\u017eina brega (vsaj sto metrov).\u00a0<\/p>\n

Dostopi v vodo so prete\u017eno naravni, se pa tu kopamo na lastno odgovornost, saj za varnost ni posebej poskrbljeno. Ker akvatorij kopali\u0161\u010da ni ustrezno omejen, se od obale ne smemo oddaljiti preve\u010d; v morju le do 150 metrov, v jezerih do sto metrov in v rekah do 30 metrov.)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Velika ve\u010dina evropskih kopalnih voda izpolnjuje najstro\u017eje standarde EU na podro\u010dju kakovosti, ka\u017ee danes objavljena najnovej\u0161a ocena Evropske…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":128986,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[32047,30067,124,7646,35686,37,60,38,64,63],"class_list":["post-128985","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-kakovost-vode","tag-kopalne-vode","tag-ljubljana","tag-morje","tag-reke-in-jezera","tag-slovene","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116760132128884209","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/128985","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=128985"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/128985\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/128986"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=128985"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=128985"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=128985"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}