{"id":129244,"date":"2026-06-16T18:32:11","date_gmt":"2026-06-16T18:32:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/129244\/"},"modified":"2026-06-16T18:32:11","modified_gmt":"2026-06-16T18:32:11","slug":"nov-slovenski-superracunalnik-frida-stoji-na-strehi-fakultete-za-racunalnistvo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/129244\/","title":{"rendered":"Nov slovenski superra\u010dunalnik: Frida stoji na strehi fakultete za ra\u010dunalni\u0161tvo"},"content":{"rendered":"

Na strehi ljubljanske fakultete za ra\u010dunalni\u0161tvo in informatiko (FRI) so danes odprli in zagnali podatkovni center Frida, novo superra\u010dunalni\u0161ko infrastrukturo<\/a> za raziskovalno-razvojna sodelovanja. Omogo\u010da dvakrat ve\u010djo zmogljivost od superra\u010dunalnika Vega, ki je primarno sicer namenjen znanstvenim simulacijam, ter po navedbah fakultete pomeni pomemben tehnolo\u0161ki preskok pri u\u010denju in uporabi modelov umetne inteligence.<\/p>\n

Frida je prva akademska superra\u010dunalni\u0161ka infrastruktura v regiji, ki ima name\u0161\u010dene grafi\u010dne procesne enote Nvidia Blackwell generacije B200 in B300, namenjene razvoju umetne inteligence. To je kvalitativni preskok pri u\u010denju in izvajanju sodobnih modelov UI, ki ga doslej v Sloveniji ni bilo, so razlo\u017eili na fakulteti.<\/p>\n

Frida je namenjena predvsem umetni inteligenci in strojnemu u\u010denju, velikim jezikovnim modelom, znanstvenemu ra\u010dunanju in obdelavi velikih podatkov, slu\u017eila pa bo tako raziskovalcem in \u0161tudentom na FRI UL kot tudi podjetjem.<\/p>\n

Dekanja fakultete Mojca Ciglari\u010d je ob odprtju poudarila, da Frida ne predstavlja zgolj nove ra\u010dunalni\u0161ke opreme, ampak odpira nove mo\u017enosti raziskovanja in sodelovanja. \u00bbPodpora znanosti ni samo stro\u0161ek; to je investicija v prihodnost, v znanje in v konkuren\u010dnost celotne dru\u017ebe.\u00ab Fakulteta se po njenih besedah s pridobitvijo postavlja v dru\u017ebo svetovne akademske in tehnolo\u0161ke elite. \u00bbZnanost lahko premika meje, ampak tak\u0161na mo\u010d prina\u0161a tudi odgovornost. Pri projektu Frida smo veliko pozornost posvetili trajnostnim vidikom, od energetske u\u010dinkovitosti do odgovorne uporabe tehnologije. \u017delimo, da je na\u0161 razvoj, tako razvoj fakultete, razvoj umetne inteligence in tudi razvoj Slovenije, zelen, vzdr\u017een in dru\u017ebeno odgovoren,\u00ab je poudarila.<\/p>\n

\u00bbVisokozmogljiva ra\u010dunska infrastruktura, predvsem stre\u017eniki\u00a0GPU (Graphics Processing Unit), so prvi pogoj za ukvarjanje s podro\u010djem UI. Stre\u017enik Frida je s svojo usmerjenostjo v UI trenutno najmo\u010dnej\u0161i ra\u010dunski center v Sloveniji. Med drugim bo omogo\u010dil nadaljnji razvoj slovenskega velikega jezikovnega modela GaMS, gospodarstvu in javnemu sektorju pa preizkus in prototipiranje najnovej\u0161ih agentnih tehnologij,\u00ab je pojasnil Marko Robnik \u0160ikonja,\u00a0redni profesor ra\u010dunalni\u0161tva in informatike na FRI.<\/p>\n

\"FRI<\/p>\n

FRI letos praznuje 30-letnico.\u00a0FOTO: Jo\u017ee Suhadolnik<\/p>\n

Modularni podatkovni center<\/p>\n

Raziskovalka na fakulteti Rebeka Kropiv\u0161ek Leskovar je pojasnila, da Slovenija potrebuje tak superra\u010dunalnik, saj se je razvoj umetne inteligence v zadnjih letih mo\u010dno pospe\u0161il. \u00bbSuperra\u010dunalnik Vega je star \u017ee pet let in je za znanstvene simulacije \u0161e vedno odli\u010den, za razvoj umetne inteligence pa potrebujemo druga\u010dne in hitrej\u0161e izra\u010dune, predvsem zmogljive grafi\u010dne procesorje,\u00ab je pojasnila.\u00a0<\/p>\n

Zmore do 708 petaflopov, kar pomeni 708 milijonov milijard ra\u010dunskih operacij ni\u017eje natan\u010dnosti na sekundo. Sicer ima\u00a0eksaskalni potencial, saj zmore za ra\u010dunanje z redkimi matrikami ni\u017eje natan\u010dnosti dose\u010di celo dvakrat vi\u0161jo hitrost \u2013 1,42 eksaflopa oz. 1,42 milijarde milijard ra\u010dunskih operacij na sekundo.<\/p>\n

\u00bb\u010ce bi vsak \u010dlovek na Zemlji neprekinjeno ra\u010dunal 200 let, bi moral vsak izra\u010dunati pribli\u017eno 170 milijonov operacij, da bi skupaj dosegli to, kar Frida zmore v eni sekundi,\u00ab je ponazorila. Superra\u010dunalnik ima 16,8 terabajta grafi\u010dnega pomnilnika in zdru\u017euje sedem razli\u010dnih generacij grafi\u010dnih procesorjev, kar mu omogo\u010da veliko prilagodljivost pri razli\u010dnih raziskovalnih nalogah.\u00a0Od tega je kar 64 pospe\u0161evalnikov najnovej\u0161e generacije, ki so povezani z visokozmogljivim omre\u017ejem. Modeli, ki so prej potrebovali tedne u\u010denja, se tako danes lahko trenirajo v urah ali dneh.<\/p>\n

\u010ce bi vsak prebivalec Slovenije ra\u010dunal neprekinjeno 24 ur na dan, bi Frida v eni sekundi opravila ve\u010d izra\u010dunov kot vsi skupaj v 10.000 letih.<\/p>\n

Visokozmogljivi podatkovni center je tudi tehni\u010dno zanimiv, saj je zgrajen kot modularni kontejnerski podatkovni center, ki omogo\u010da hibridno hlajenje, tj. zra\u010dno hlajenje in napredno teko\u010dinsko hlajenje na \u010dipih, kar je klju\u010dno za sodobne stre\u017enike z zelo visokimi toplotnimi obremenitvami. Povedano druga\u010de: z naprednim sistemom hladijo neposredno pri izvoru toplote, s \u010dimer zmanj\u0161ujejo porabo energije.<\/p>\n

A kot je \u0161e poudarila Rebeka Kropiv\u0161ek Leskovar, Frida sama kot tehnologija nima nobene vrednosti brez uporabnikov in ljudi, ki jo upravljajo. \u00bbNa njej lahko urimo veliki jezikovni model, ki govori slovensko, lahko razvijamo aplikacije na primer za medicino, da analizirajo klini\u010dne slike, v industriji lahko z njeno pomo\u010djo optimiziramo razli\u010dne procese.\u00ab<\/p>\n

\"Simbolni<\/p>\n

Simbolni pri\u017eig superra\u010dunalnika FOTO: Jo\u017ee Suhadolnik<\/p>\n

\u00a0<\/p>\n

Sodelovanje z industrijo<\/p>\n

Frido bodo tako lahko posredno ali neposredno uporabljala tudi podjetja, \u0161tevilna s fakulteto sodelujejo \u017ee ve\u010d let. Med temi je tudi koncern Kolektor, ki sodeluje pri ve\u010d projektih, od evalvacijskega modela digitalne zrelosti prek samodejnega zaznavanja napak na izdelkih v proizvodnji do dela z velikimi jezikovnimi modeli.<\/p>\n

\u00bbSodelovanje je \u017ee dolgoletno. To\u00a0lahko vodi do avtonomnosti sistemov, tudi v proizvodnem delu. V industriji je kakovost nujna in tako je eno klju\u010dnih vpra\u0161anj, kako prepre\u010diti, da bi slab izdelek prispel do kupca. Pri tem, denimo, igra pomembno vlogo strojni vid,\u00ab je Valter Leban, predsednik uprave, navedel prakti\u010dni primer.<\/p>\n

\u00bbMi smo sicer industrijsko podjetje, vendar dobri temelji izhajajo iz znanosti. Na njih lahko gradi\u0161, znanost lahko pomaga, \u010de zaidemo v slepo ulico,\u00ab je \u0161e poudaril Leban in dodal, da je sodelovanje med industrijo in akademskim svetom nujno.\u00a0\u00bbNa FRI se vedno po\u010dutim\u00a0free, ker vem, da bom tu na\u0161el odgovore na svoj ‘zakaj’,\u00ab je pojasnil.\u00a0<\/p>\n

\u00bbPomembno je, da znanje ne ostane na fakulteti, ampak se prenese v gospodarstvo,\u00ab je poudarila\u00a0Vesna Prodnik, \u010dlanica uprave Telekoma Slovenija.\u00a0<\/p>\n

Umetna inteligenca je zelo pomembna tudi v medicini, kjer pa je potrebna velika previdnost, da se po nesre\u010di ne zlorabijo podatki. \u00bbNa\u0161 osnovni cilj je kvalitetno strukturiranje podatkov,\u00ab je povedal Toma\u017e Gornik, direktor in ustanovitelj podjetja Better, ki deluje na podro\u010dju medicine. Le dobri podatki so ustrezni za pravilno odlo\u010danje.<\/p>\n

\u00bbNamre\u010d, te\u017eava v zdravstvu oziroma v informatiki je ta, da tisti, ki vna\u0161a podatke, ponavadi ni tudi uporabnik teh podatkov, ampak jih bo uporabil \u0161ele naslednji v procesu.\u00ab Poudaril je \u0161e, da bi lahko z uporabo umetne inteligence v medicini zmanj\u0161ali obremenitev za zaposlene in izdelali kvalitetne re\u0161itve.<\/p>\n

Da Frida ni pomembna le za fakulteto ali univerzo, ampak za celotno Slovenijo, je poudaril tudi prorektor UL za raziskave in razvoj Gregor Dolinar. Izpostavil je, da je sodobna raziskovalna infrastruktura temelj vrhunskega znanstvenega dela in povezovanja z gospodarstvom.<\/p>\n

Direktor direktorata za znanost in inovacije Toma\u017e Boh pa je Frido ozna\u010dil za pomemben \u010dlen slovenske raziskovalne infrastrukture. Frida po njegovih besedah slovenskim raziskovalcem odpira nove mo\u017enosti sodelovanja in dostop do infrastrukture, ki se lahko brez te\u017eav postavi ob bok najnaprednej\u0161im v evropskem prostoru.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na strehi ljubljanske fakultete za ra\u010dunalni\u0161tvo in informatiko (FRI) so danes odprli in zagnali podatkovni center Frida, novo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":129245,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[35750,35751,9978,59,61,62,37,58,60,38,20122,90,1396],"class_list":["post-129244","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-fakulteta-za-racunalnistvo-in-informatiko","tag-frida","tag-kolektor","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-superracunalnik","tag-tehnologija","tag-umetna-inteligenca"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116761221222360455","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/129244","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=129244"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/129244\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/129245"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=129244"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=129244"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=129244"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}