![\"predsednik](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Orig-1510040-1000.webp\")
<\/p>\n\u017divimo v \u010dasu, ko se zdi neobremenjena razprava o slovenski zgodovini \u0161e vedno skoraj nemogo\u010da. Pogled na preteklost namre\u010d \u0161e vedno zastirajo ideolo\u0161ka in politi\u010dna bremena, ki se \u2013 kot ka\u017ee tudi leto 2026 \u2013 vztrajno prena\u0161ajo iz generacije v generacijo. V ozra\u010dju, kjer politi\u010dni akterji razli\u010dnih strankarskih barv vizijo prihodnosti Slovenije (pre)pogosto gradijo na temeljih starih delitev in sporov, ki izvirajo iz \u010dasa druge svetovne vojne in burnega povojnega dogajanja, predstavlja obse\u017ena monografija o Edvardu Kardelju, enem najvplivnej\u0161ih politikov in ideologov socialisti\u010dne Jugoslavije, dragocen prispevek k razumevanju slovenske in jugoslovanske preteklosti.<\/p>\n
Monografija Kardelj: socialisti\u010dni utopist na oblasti prof. dr. Jo\u017eeta Pirjevca spremlja ideolo\u0161ko in politi\u010dno pot Edvarda Kardelja od zgodnje mladosti do njegovega bridkega \u017eivljenjskega zaklju\u010dka. Od sveta se je poslovil razo\u010daran, pesimisti\u010den in osamljen, saj ni do\u010dakal uresni\u010ditve cilja, ki ga je zasledoval desetletja \u2013 preoblikovanja Jugoslavije v svobodnej\u0161o in bolj povezano skupnost.<\/p>\n
<\/p>\n
Dr. Jo\u017ee Pirjevec: \u00bbPrepri\u010dan sem, da je bil Kardelj velik Slovenec, ampak je zahteval, da ostali Slovenci mislijo, delajo in se obna\u0161ajo tako, kakor on ho\u010de \u2013 on je bil vedno sredi\u0161\u010de vsega dogajanja.\u00ab \/ Foto: Luka Cjuha<\/p>\n
Po Pirjev\u010devi oceni je Kardelj morda pri\u010dakoval preve\u010d in prehitro. \u00bbSam pravim, da \u010dlove\u0161tvo vedno stremi k bolj\u0161emu. Ne bomo se ustavljali in na tak\u0161en ali druga\u010den na\u010din bodo razmere na svetu postajale vedno bolj pravi\u010dne. Po mojem mnenju so tudi danes razmere po svetu bolj\u0161e, kot so bile pred 50 leti, bolj\u0161e, kot so bile pred 100 leti. Je pa ta razvoj po\u010dasen in ne moremo pri\u010dakovati, da se bo v obdobju ene generacije vse spremenilo. In tukaj je Kardelj po moje naredil eno napako: mislil je, da bo v okviru svojega \u017eivljenja prakti\u010dno zakoli\u010dil socializem vsaj v Jugoslaviji. Ni se mu posre\u010dilo.\u00ab<\/p>\n
Strah pred nacionalizmi in razpadom Jugoslavije<\/p>\n
Proti koncu \u017eivljenja je Kardelj postajal vse bolj pesimisti\u010den. Zaradi krepitve nacionalizmov je bil prepri\u010dan, da Jugoslaviji grozi dr\u017eavljanska vojna. Pirjevec se pri tem opira na Kardeljev pogovor z Zdravkom Tomcem, v katerem naj bi pred koncem \u017eivljenja Kardelj priznal, da ustavne reforme niso dosegle svojega namena, da so se nacionalizmi okrepili in da Jugoslaviji grozi krvav razpad. Napovedal naj bi celo, da bodo po Titovi smrti ponovno o\u017eivele vse napetosti nekdanje monarhi\u010dne Jugoslavije.<\/p>\n
Tak\u0161no stali\u0161\u010de je zanimivo tudi zato, ker je Kardelj konec petdesetih let Jugoslavijo dojemal kot umetno in prehodno tvorbo brez trajnej\u0161e prihodnosti. Verjel je, da bodo jugoslovanski narodi po zmagi socializma in izginotju sovjetske nevarnosti ubrali vsak svojo pot, Slovenci pa naj bi se naravno tesneje povezovali z Avstrijci in Italijani, ki so jim bili po gospodarskem razvoju in mentaliteti bli\u017ee kot ju\u017eni narodi.<\/p>\n
![\"Edvard](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Orig-SI_AS_srecanje-1000.webp\")
<\/p>\n
\/ Foto: Arhiv Republike Slovenije<\/p>\n
Tak pogled je dodatno utrjevala gospodarska stvarnost. Slovenija je namre\u010d pomemben del svojih prihodkov namenjala razvoju manj razvitih delov federacije, zato je Kardelj vztrajno zagovarjal krepitev avtonomije republik. \u017de v prvo jugoslovansko ustavo leta 1946 je kljub nasprotovanju vplivnih partijskih voditeljev vklju\u010dil dolo\u010dilo o pravici narodov do samoodlo\u010dbe. To je ostalo zapisano tudi v vseh poznej\u0161ih jugoslovanskih ustavah in desetletja pozneje predstavljalo eno od pravnih podlag za osamosvojitev republik.<\/p>\n
\u00bbPrepri\u010dan sem, da je bil Kardelj velik Slovenec, ampak je zahteval, da ostali Slovenci mislijo, delajo in se obna\u0161ajo tako, kakor on ho\u010de \u2013 on je bil vedno sredi\u0161\u010de vsega dogajanja,\u00ab njegovo kompleksno osebnost ocenjuje Pirjevec.<\/p>\n
![\"Edvard](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Orig-edvard_kardelj2-1000.webp\")
<\/p>\n
\/ Foto: Arhiv\u00a0Republike Slovenije<\/p>\n
Med pisanjem monografije ga je najbolj presenetilo dejstvo, da je bil Kardelj v nekem klju\u010dnem pogledu dovolj drzen, da je zaob\u0161el samega Karla Marxa in zavrnil eno od osrednjih postavk njegove misli \u2013 nujnost revolucije. \u00bbKardelj je namre\u010d dejal: ‘Ne, bolj je va\u017ena miroljubna koeksistenca \u2013 to moramo najti, da bomo \u017eiveli skupaj.’ V dolo\u010denem smislu se je odpovedal nuji razrednega boja. Oziroma je ta razredni boj videl kot dolgo evolucijo, ki se bo izvr\u0161ila na tak\u0161en ali druga\u010den na\u010din, ampak ne z nasiljem. In to je zelo pomembno.\u00ab<\/p>\n
Tito in Kardelj: med zavezni\u0161tvom in zamerami<\/p>\n
Posebno poglavje predstavlja odnos med Kardeljem in Josipom Brozom – Titom, s katerim sta ve\u010d desetletij tvorila osrednji politi\u010dni tandem Jugoslavije. \u00bbProti koncu sta se sovra\u017eila, zelo sta se odtujila drug od drugega,\u00ab ugotavlja Pirjevec.<\/p>\n
Kardelj se je pogosto razhajal s Titovimi stali\u0161\u010di, vendar je svoje poglede praviloma dolgoro\u010dno uveljaviti brez odprtega spopada. Navzven je ostajal lojalen, v zasebnih krogih pa je bil bistveno bolj kriti\u010den, in njegova \u017eena Pepca Kardelj naj bi odkrito opozarjala na Titovo oblasti\u017eeljnost. Kardeljev sin Borut (njegov samomor je Kardelja zelo prizadel) pa je prijatelju Jerneju Vilfanu zaupal znameniti stavek: \u00bbTi ne ve\u0161, kako moj o\u010de sovra\u017ei Tita!\u00ab<\/p>\n
![\"Edvard](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Orig-SI_AS_kardelj-1000.webp\")
<\/p>\n
\/ Foto: Arhiv\u00a0Republike Slovenije<\/p>\n
Kot dodaja Pirjevec, je Kardelj te\u017eko prena\u0161al polo\u017eaj ve\u010dnega drugega \u010dloveka. Do Tita je moral biti vedno poni\u017een in ob predstavitvi knjige je zato spomnil tudi na besede Ivana Mi\u0161kovi\u0107a, Titovega svetovalca za varnostna vpra\u0161anja in nekdanjega na\u010delnika voja\u0161ke protiobve\u0161\u010devalne slu\u017ebe JLA: \u00bb\u010ce je bil Kardelj sam, je bil vedno prva zastava. \u010ce je bil s Titom, je bil manj\u0161i kakor makovo zrno.\u00ab<\/p>\n
Kljub temu Kardelj nikoli ni zanikal Titove zgodovinske vloge. Kot navaja Pirjevec, je dvema mlaj\u0161ima hrva\u0161kima intelektualcema neko\u010d dejal: \u00bbNe zavidam vama vajine bodo\u010dnosti. Bolj\u0161ega \u017eivljenja od tistega, ki sta ga imela pod Titovim soncem, ne bosta imela.\u00ab<\/p>\n
Kardelj in Tito sta bila po zna\u010daju skoraj popolni nasprotji. Tito je bil pragmati\u010den politik, mojster oblasti in \u010dlovek izjemnega osebnega \u0161arma. Kardelj je bil asketski intelektualec, predan teoriji in pisanju. Je pa Niko Kav\u010di\u010d pozneje zapisal, da je bil Kardelj eden redkih ljudi, ki so Tita zares dobro poznali \u017ee pred vojno. Prav zaradi tega razumevanja naj bi ostal ob njem vse do konca, medtem ko so \u0161tevilni drugi Titovi sodelavci prej ali slej politi\u010dno padli.<\/p>\n
Arhitekt jugoslovanske poti<\/p>\n
Po Jo\u017eetu Pirjevcu je bil Edvard Kardelj ena klju\u010dnih osebnosti jugoslovanske zgodovine, predvsem zaradi sposobnosti samostojnega politi\u010dnega razmi\u0161ljanja in iskanja druga\u010dne poti v socializem. \u017de leta 1949 je v Zdru\u017eenih narodih jasno povedal, da Jugoslavija ne bo ve\u010d sledila Sovjetski zvezi, temve\u010d bo gradila socializem po lastni poti. Ob tem je odkrito obsodil stalinizem. Tak\u0161no stali\u0161\u010de je po Pirjev\u010devem mnenju zahtevalo velik politi\u010dni in intelektualni pogum, ki ga je premogel le redkokdo.<\/p>\n
Tako na Zahodu kot tudi v Sovjetski zvezi so ga zaradi idej in prepri\u010danj ozna\u010devali za socialdemokrata, ne komunista. Zanimiv je njegov vtis po obisku Amerike v 50. letih, ko je v pismu zapisal, da so ameri\u0161ki delavci \u017ee v polo\u017eaju, ko revolucija ni ve\u010d potrebna, in so bili zanj dokaz, da je mogo\u010de socializem dose\u010di tudi po miroljubni poti \u2013 misel, ki je bila za Sovjete absolutno nesprejemljiva.<\/p>\n
Med Kardeljeve najpomembnej\u0161e dose\u017eke sodi tudi vklju\u010ditev pravice narodov do samoodlo\u010dbe v prvo jugoslovansko ustavo leta 1946, kljub nasprotovanju \u0161tevilnih vodilnih jugoslovanskih komunistov, med njimi tudi Josipa Broza – Tita.<\/p>\n
![\"Janez](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Orig-Dogodek_Pirjevec_-_Kardelj-16-1000.webp\")
<\/p>\n
Dr. Jo\u017ee Pirjevec in zgodovinar dr. Jure Ram\u0161ak med predstavitvijo knjige o Kardelju v Ljubljani \/ Foto: Teotim Logar, Beletrina<\/p>\n
Toda Kardelj ni bil zgolj ideolog in je kot drugi \u010dlovek jugoslovanskega re\u017eima sodeloval tudi pri njegovih temnej\u0161ih plateh. Po Pirjev\u010devi oceni med vojno sicer ni neposredno sodeloval v bojih, je pa sprejemal odlo\u010ditve, ki so imele usodne posledice. Prav tako ni okleval \u017ertvovati osebnih vezi, kadar je presodil, da to zahteva politi\u010dni cilj (izdaja prijatelja Milovana \u0110ilasa leta 1954, ko je \u0161el predale\u010d v kritiki partije), bil je tudi \u00bbdu\u0161a zarote\u00ab proti Aleksandru Rankovi\u0107u in tako dalje. Ti primeri ka\u017eejo, da je bil Kardelj za uresni\u010ditev svoje politi\u010dne vizije pripravljen pose\u010di po metodah, ki so dale\u010d presegale zgolj ideolo\u0161ki boj.<\/p>\n
Pogled skozi o\u010di otroka<\/p>\n
Prof. dr. Jo\u017ee Pirjevec je monografijo o Kardelju posvetil slikarju in pisatelju Jerneju Vilfanu. Zakaj prav njemu? \u00bbKer je bil Jernej skupaj z Janezom Stanovnikom in Antonom Vratu\u0161o eden od posrednikov med mano in Kardeljem,\u00ab pojasnjuje Pirjevec. Medtem ko sta mu Stanovnik in Vratu\u0161a kot Kardeljeva dolgoletna sodelavca pribli\u017eevala njegove politi\u010dne ideje in delovanje, je Vilfan ponudil druga\u010dno perspektivo \u2013 pogled otroka, ki je Kardelja spoznaval v vsakdanjem \u017eivljenju. Kot sin Jo\u017eeta Vilfana je v petdesetih letih odra\u0161\u010dal na beograjskem Dedinju, v neposredni bli\u017eini Kardeljeve in Titove rezidence. Bil je tudi najtesnej\u0161i prijatelj Kardeljevega sina Boruta, zato je veliko \u010dasa pre\u017eivel v Kardeljevem domu. \u00bbOtroci so po\u010denjali skupaj vse mogo\u010de vragolije in celo posku\u0161ali vdreti v Kardeljev sef, odpirali omare in predale in tako dalje.\u00ab Prav zaradi teh izku\u0161enj je Vilfan Pirjevcu ponudil edinstven pogled otroka na Kardelja in pomagal pri idejah in vtisih o \u010dloveku, ki je desetletja sodil med najvplivnej\u0161e osebnosti jugoslovanske zgodovine. \u00bbVilfan mi je dal pogled, ki ga nisem mogel dobiti nikjer drugje.\u00ab\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u017divimo v \u010dasu, ko se zdi neobremenjena razprava o slovenski zgodovini \u0161e vedno skoraj nemogo\u010da. Pogled na preteklost…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":129489,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[33257,35794,35793,2066,4677,35792,59,61,35795,62,37,58,60,38,32293,35201,6142],"class_list":["post-129488","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-edvard-kardelj","tag-ideologija","tag-joze-pirjevec","tag-jugoslavija","tag-nacionalizem","tag-politicna-zgodovina","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-samoodlocba","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-slovenska-zgodovina","tag-socializem","tag-tito"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116762247535519461","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/129488","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=129488"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/129488\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/129489"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=129488"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=129488"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=129488"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}