{"id":129606,"date":"2026-06-17T01:40:15","date_gmt":"2026-06-17T01:40:15","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/129606\/"},"modified":"2026-06-17T01:40:15","modified_gmt":"2026-06-17T01:40:15","slug":"iranci-v-teherontu-razdvojeni-ob-spremljanju-tekem-svojih-rojakov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/129606\/","title":{"rendered":"Iranci v “Teherontu” razdvojeni ob spremljanju tekem svojih rojakov"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Izlo\u017ebeno
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tIzlo\u017ebeno okno v iranski \u010detrti v Torontu. Foto: Luka Petri\u010d<\/p>\n

Nekateri sploh niso vedeli, da je bila tekma na sporedu, mnogi pa je niso \u017eeleli gledati, ker menijo, da jih ta reprezentanca ne zastopa, ker ima tako tesne vezi z re\u017eimom, ki ga ne podpirajo. Luka Petri\u010d se je pome\u0161al med Irance ob tekmi z Novo Zelandijo, ki se je kon\u010dala z neodlo\u010denim izidom 2:2. <\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Iranska reprezentanca je po\u017eela precej simpatij po svetu v zadnjih mesecih. ZDA in Izrael sta Iran pred meseci napadla, ravno v zadnjih dneh se je vojna morda malo umirila, saj sta se strani dogovorili za kon\u010danje spopadov. Mirovni sporazum naj bi podpisali v petek. Iranska reprezentanca se je uvrstila na prvenstvo, ki ga torej gosti dr\u017eava, ki je proti Iranu spro\u017eila vojno.<\/p>\n

Iranska izbrana vrsta je imela obilo te\u017eav ob prihodu v ZDA. Nogometa\u0161i so lahko vstopili, ne pa celoten strokovni \u0161tab. Ameri\u0161ke oblasti so petnajstim prepre\u010dile vstop, Iranci pa so morali nekaj tednov pred za\u010detkom svetovnega prvenstva zamenjati svojo pripravljalno bazo iz ZDA v Mehiko. Dale\u010d od idealnih priprav, torej.<\/p>\n

Ve\u010dina iranske skupnosti v Torontu pa ne so\u010dustvuje z nogometno reprezentanco. Iranci tu ne podpirajo aktualne iranske vlade in pravijo, da to ni njihova reprezentanca, ampak reprezentanca vladajo\u010dega re\u017eima.<\/p>\n

V Torontu \u017eivi 100.000 Irancev<\/p>\n

“Mislim, da to ni na\u0161a reprezentanca. To je vladna reprezentanca. Predstavlja vlado in ne ljudi,” pravita dva med mnogimi mladimi Iranci, ki \u017eivijo v Torontu oziroma “Teherontu”, kot so nekateri poimenovali tukaj\u0161njo iransko skupnost. Pribli\u017eno 300.000 Irancev \u017eivi v Kanadi, od tega tretjina v Torontu.<\/p>\n

Eno uro pred tekmo Irana in Nove Zelandije je v predelu York, na severu najve\u010djega kanadskega mesta, v \u010detrti Little Persia (Mala Perzija), \u017eivljenje ostalo v normalnih tirnicah. Ni se \u010dutilo, da bo na igri\u0161\u010de v Los Angelesu kmalu na zelenico stopila iranska nogometna reprezentanca. Nekateri sploh niso vedeli, da tekma bo. Pri tistih, ki so vedeli, da bo, pa se je \u010dutilo razdvojenost. Veliko je bilo me\u0161anih ob\u010dutkov in zmede.<\/p>\n

“Radi bi se veselili, a ne moremo”<\/p>\n

“Zmeden sem, ne vem. Po eni strani sem vesel, ko dose\u017eejo gol proti tekmecu, po drugi pa te ekipe ne podpiram z vsem srcem. To je s strani vlade podprta reprezentance, zato imam me\u0161ane ob\u010dutke,” dodaja \u0161e en mladi Iranec, ki sem ga sre\u010dal. Te\u017eava ni v tem, da nimajo radi nogometa, obo\u017eujejo ga, to je dale\u010d najbolj priljubljen \u0161port v Iranu.<\/p>\n

“V na\u0161i skupnosti je nogomet najbolj priljubljen. A na tem prvenstvu ljudje ne vedo, kako bi se po\u010dutili. Radi bi se veselili, radi bi navijali, a kot ka\u017ee, bomo u\u017eivali predvsem v tekmah drugih reprezentanc,” pravi Sohel. <\/p>\n

Letos pa\u010d ne vedo, kako bi se morali po\u010dutiti. Radi bi podpirali svojo izbrano vrsto, a je to hkrati te\u017eko. Nekateri pa niso tako razdvojeni. “Te ekipe ne podpiram,” pravi Sam. “Tudi \u010de bi igrala v Torontu, ne bi \u0161el na tekmo, tudi po televiziji je ne bi gledal! \u017delim si, da izgubi!”<\/p>\n

Podobno je razmi\u0161ljal \u0161e eden od sogovornikov, ki pa je \u017eelel ostati neimenovan. Ni bil edini.
“Vsi tukaj\u0161nji Iranci zavra\u010damo to prvenstvo.” Ne boste gledali? “Iskreno priznam, da bom gledal, a bom navijal za drugo mo\u0161tvo.”<\/p>\n

Kanadi hvale\u017eni za bolj\u0161e \u017eivljenje<\/p>\n

Sam pa pravi, da je bilo v\u010dasih druga\u010de. Spomni se, kako je bilo, ko je bil \u0161e otrok in so ljudje preplavili iranske ulice po tekmah, ne glede na to, ali je reprezentanca izgubila ali zmagala.<\/p>\n

“Ulice so bile polne. Leta 2006 in tudi leta 2014, ne glede na razplet. Leta 2008 je moj o\u010de spro\u017eil postopek selitve v Kanado in leta 2015 smo se sem preselili tik pred mojim 18. rojstnim dnem.” Sam je zgodaj zapustil Iran, tu \u0161tudiral, zdaj pa vodi svoje podjetje z gumami. Mnogi imajo v Kanadi prilo\u017enost za bolj\u0161e \u017eivljenje in za to so hvale\u017eni. A pot \u0161e zdale\u010d ni bila enostavna. Doma so pustili vse. Arja je Iran zapustil, ko je bil star 30 let.<\/p>\n

“Si predstavljate, kako je bilo?” vpra\u0161a. “Tam sem \u017eivel toliko \u010dasa in potem od\u0161el v neznano. V Iranu sem \u017eivel 30 let, del mene je \u0161e tam,” pravi Arja, Sohel pa ga dopolni: “To je stra\u0161na odlo\u010ditev, priti tako star kot Arja in za seboj pustiti vse.”<\/p>\n

Mnogi so dr\u017eavo zapustili zaradi strahu, da jih ne bi doletela enaka usoda kod mnoge njihove najbli\u017eje. “Iranska vlada ubija ljudi, ni ji mar za \u010dlove\u0161ka \u017eivljenja, za osnovne pravice dr\u017eavljanov,” pravi Sohel.<\/p>\n

Poenostavljen zgodovinski kontekst<\/p>\n

Tu ne bomo iskali vzrokov za nastali polo\u017eaj. Le poslu\u0161amo in sku\u0161amo razumeti, zakaj Iranci, ki tu \u017eivijo, razmi\u0161ljajo tako, kot razmi\u0161ljajo. Polo\u017eaj je precej kompleksen, za \u0161ir\u0161o sliko pa le kratek, zelo poenostavljen zgodovinski presek dogajanja v Iranu po drugi svetovni vojni.<\/p>\n

ZDA in Iran sta bila zaveznika, od islamisti\u010dne revolucije od leta 1979 naprej pa sta nasprotnika. Ameri\u010dani so v 80 letih v ira\u0161ko-iranski vojni podpirali ira\u0161kega voditelja Sadama Huseina, potem pa 15 let za tem nasilno odstavili Huseina. Leta 1979 je bila torej v Iranu islamisti\u010dna revolucija, teren ugoden za pojav ekstremizma zaradi politike prej\u0161njega voditelja, \u0161aha Mohameda Reze Pahlavija. Iranci so tedaj stavkali in demonstrirali zaradi ekonomskih razmer in zatiranja.<\/p>\n

\u0160aha so podpirale zahodne sile, potem ko se je utrdil na oblasti leta 1953, ko je premier Mohamed Mosadegh \u017eelel nacionalizirati naftne dru\u017ebe v lasti Britancev v sklopu anglo-perzijske naftne dru\u017ebe, pozneje preimenovane v British Petroleum, danes ene najve\u010djih naftnih dru\u017eb na svetu. Mosadegh je bil odstranjen z voja\u0161kim pu\u010dem, ki ga je dirigirala ameri\u0161ka obve\u0161\u010devalna agencija Cia.<\/p>\n

Marsikje izobe\u0161ena stara iranska zastava<\/p>\n

Tu v Mali Perziji je zaznati veliko podob prej\u0161njega neislamisti\u010dnega re\u017eima. Marsikje je izobe\u0161ena stara iranska zastava s simbolom leva z me\u010dem in vzhajajo\u010dim soncem. Slika Reze Pahlavija, sina zadnjega \u0161aha, visi za blagajno najve\u010dje trgovine Super Arzon. Tam je mo\u010d kupiti tako reko\u010d vse. Ogromno je iranskih izdelkov, tudi sve\u017ee pripravljenih, od baklav do lava\u0161a, tradicionalnega iranskega kruha.<\/p>\n

Zadaj so na voljo tudi kuhane jedi. Nad \u017earom se vrtijo dolge sablje z mesom razli\u010dnih vrst, mleta govedina, marinirani pi\u0161\u010danec in veliki kosi jagnjetine. Mnogi sem zahajajo, da ustvarijo ali ohranjajo vez s svojim domom. Vlade ne marajo, Iran pa pogre\u0161ajo.<\/p>\n

“Iran je prekrasna dr\u017eava, pogre\u0161amo jo. \u017dal tam ne moremo \u017eiveti, zahvaljujemo pa se Kanadi, da nas je sprejela, nam nudila drugi dom,” pravi Sohel. Starej\u0161i gospod pa k temu doda: “Seveda bi bilo bolje \u017eiveti svobodno v domovini kot na drugem koncu sveta.” <\/p>\n

“Teheranto” je od Teherana oddaljen 10.000 kilometrov. Mnogi pa razmi\u0161ljajo tudi o tistih, ki so ostali doma, ki v tujino niso mogli. “Nekateri te prilo\u017enosti niso imeli, da bi pri\u0161li na ta konec sveta, imeli svoje pravice in enostavno \u017eiveli bolje,” dodaja Sohel.<\/p>\n

Razpeti tudi ob spremljanju vojne<\/p>\n

Tu pa niso razpeti le ob spremljanju nogometne reprezentance, ampak tudi, ko so spremljali vojno v zadnjih mesecih. Vojne mnogi niso podpirali, ker skoraj nikoli ne prina\u0161a re\u0161itev. “Vojna nikjer ni re\u0161itev. Ljudje upajo, da se bo kon\u010dala, ni pomembno, s kak\u0161nim razpletom, in zdaj \u010dutijo olaj\u0161anje,” pravi kanadski Iranec srednjih let.<\/p>\n

So pa nekateri tu upali, da bi lahko vojna prinesla spremembo re\u017eima. “Iranci smo upali, da bi lahko te spremembe prinesla ZDA in Izrael. Politika je umazana. Verjeli smo, da si \u017eelijo sprememb zaradi Irancev, a so tam enostavno samo zaradi lastnih interesov, kar je \u017ealostno.”<\/p>\n

Mnogi torej vidijo razli\u010dne poti do ugodnej\u0161ih re\u0161itev, do lep\u0161e prihodnosti. Vsem pa je skupno, da si \u017eelijo bolj\u0161e \u017eivljenje, bodisi tu v Kanadi bodisi doma v Iranu.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tRaje bi le u\u017eivali v nogometu<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Izlo\u017ebeno okno v iranski \u010detrti v Torontu. Foto: Luka Petri\u010d Nekateri sploh niso vedeli, da je bila tekma…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":129607,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[32,333,35,31,34,36,4651,27251,37,38,33,35824,882],"class_list":["post-129606","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-headlines","tag-iran","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-reprezentanca","tag-rezim","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-top-stories","tag-toronto","tag-vojna"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116762904134794748","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/129606","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=129606"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/129606\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/129607"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=129606"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=129606"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=129606"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}