![\"Phishing](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Orig-iStock-1470607326-1000.webp\")
<\/p>\n\u00bbGlede na inteligentni sistem video nadzora ste kr\u0161ili ustrezne dolo\u010dbe Zakona o varnosti cestnega prometa. Va\u0161e vozilo je bilo posneto pri kr\u0161itvi prometnih predpisov na dolo\u010denem obmo\u010dju. Prosimo, da se prijavite na uradno spletno stran, da pla\u010date kazen, pred 23.59 dne 16. maja!\u00ab Tako se je glasil del sporo\u010dila, ki ga je maja letos na svoj mobilnik prejelo ve\u010d Slovenk in Slovencev. Na koncu sporo\u010dila so sledili \u0161e napotki do la\u017ene spletne strani in kako odgovoriti na sporo\u010dilo.<\/p>\n
Slovenska policija je tedaj sporo\u010dila, da kr\u0161iteljev cestnoprometnih predpisov nikoli ne obve\u0161\u010da prek SMS-sporo\u010dil. Vsi skupaj pa smo bili zopet dele\u017eni standardnih nasvetov, naj bomo previdni, naj ne nasedamo la\u017enim sporo\u010dilom in ne odpiramo sumljivih povezav.<\/p>\n
<\/p>\n
V Sloveniji se ve\u010dinoma sre\u010dujemo z dobro organiziranimi mednarodnimi kriminalnimi zdru\u017ebami, ki delujejo po modelu \u00bbkibernetski kriminal kot storitev\u00ab. Foto: iStock<\/p>\n
Vsekakor koristni nasveti, \u010deprav jim je vse te\u017eje slediti. Prevaranti so postali presneto spretni. V zadnjih letih pa je zaradi umetne inteligence klecnila tudi tradicionalna slovenska naravna obramba v obliki zapletene in malo poznane sloven\u0161\u010dine. Vse bolj se zato \u010dlovek spra\u0161uje, ali smo v tem res sami. Ali je vse izklju\u010dno na nas? Ali ne obstaja \u0161e kdo, ki bi lahko ukrepal in nam pomagal za\u0161\u010dititi se pred o\u010ditnimi prevarami? Vsaj v primeru SMS-sporo\u010dil se zdi, da obstaja nekdo, ki bi nam lahko pomagal \u2013 ponudnik mobilnih storitev.<\/p>\n
Ne berejo vsebine sporo\u010dil<\/p>\n
Pri Telekomu Slovenije so nam povedali, da je odkrivanje sumljivih po\u0161iljateljev sporo\u010dil ena najzahtevnej\u0161ih nalog v telekomunikacijah. Zlasti zato, ker nih\u010de no\u010de, da mu operater hkrati blokira sporo\u010dila, ki jih \u017eeli prejeti. Prav tako nih\u010de ne bi bil navdu\u0161en, \u010de bi mu operater bral vsebino sporo\u010dil. Ta namre\u010d ostaja strogo zasebna, zagotavljajo pri Telekomu. Zato se morajo pri lovu na prevarante in filtriranju spornih sporo\u010dil varnostni sistemi zana\u0161ati na druge kazalnike, ki obsegajo tehni\u010dne vzorce in metapodatke. Med drugim ugled in verodostojnost identitete po\u0161iljatelja. To preu\u010dujejo na podlagi zgodovine in preteklih prijav zlorab ter tega, ali je sporo\u010dilo poslano neposredno ali prek posrednikov.<\/p>\n
Preu\u010dujejo tudi vzorce prometa. Pozorni so na nenavadne skoke v koli\u010dini sporo\u010dil ali na neobi\u010dajen \u010das po\u0161iljanja le-teh. \u010ce gre za elektronsko po\u0161to, so pozorni \u0161e na lastnosti domene po\u0161iljatelja sporo\u010dila. Med drugim, ali je zapis domene nenavaden, kako stara je domena, pozorni pa so \u0161e na omre\u017ene indikatorje.<\/p>\n
\u00bbTe\u017eava nastane, ko je na primer nujno obvestilo bolni\u0161nice po teh parametrih videti podobno kot la\u017eno sporo\u010dilo,\u00ab so pojasnili pri Telekomu. \u00bbSistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci, so v laboratorijskih okoljih izjemno natan\u010dni, a pri milijardah sporo\u010dil v realnem svetu lahko \u0161e vedno pride do napa\u010dnih blokad. Zato se v Telekomu Slovenije ne zana\u0161amo le na avtomatiko, temve\u010d dogajanje aktivno in proaktivno spremljamo s pomo\u010djo naprednih orodij za zbiranje podatkov o kibernetskih gro\u017enjah (CTI \u2013 cyber threat intelligence).\u00ab<\/p>\n
Avtomatske sisteme tudi redno prilagajajo s strokovnim nadzorom, za kar imajo zaposleno posebno ekipo, ter informacijami, ki jih prejmejo od uporabnikov. Prav sporo\u010dila uporabnikov jim pogosto pomagajo pri identifikaciji zlonamernih po\u0161iljateljev.<\/p>\n
\u00bbPri te\u017eavah z dostavo legitimnih sporo\u010dil tudi sami po\u0161iljatelji sporo\u010dil pogosto uporabljajo re\u0161itve, ki po\u0161iljajo sporo\u010dila po nepreverjenih ali neustreznih povezavah, iz tujine ali celo prek sumljivih ponudnikov, ki so pogosto uporabljeni za po\u0161iljanje zlonamernih sporo\u010dil,\u00ab \u0161e pojasnjujejo.<\/p>\n
Natan\u010dnih javnih podatkov o \u0161tevilu blokiranih sporo\u010dil na nacionalni ravni ni, posredni podatki pa jasno ka\u017eejo, da gre za zelo razse\u017een problem.<\/p>\n
SI-CERT je leta 2025 obravnaval skoraj 2000 primerov la\u017enega predstavljanja (phishinga) in na seznam zlonamernih domen uvrstil ve\u010d kot 1100 zlonamernih domen.<\/p>\n
Dela je izjemno veliko<\/p>\n
\u010ce sporo\u010dila ni mogo\u010de vnaprej blokirati, pa bi lahko vsaj blokirali dostop do zlonamerne spletne strani. Tak\u0161no je vsaj obi\u010dajno prepri\u010danje. A na tej to\u010dki operaterji naletijo na novo prepreko \u2013 na\u010delo nevtralnosti interneta. To zahteva, da morajo ponudniki internetnih storitev vse podatke na spletu obravnavati povsem enako. To pomeni, da ne smejo blokirati ali upo\u010dasnjevati dolo\u010denih spletnih strani in aplikacij, prav tako pa ne smejo zara\u010dunavati ve\u010d za hitrej\u0161i dostop do izbranih vsebin ali dajati popustov za dostop do drugih. Na\u010delo je klju\u010dnega pomena za delovanje prostega in odprtega interneta, kjer imajo vsi uporabniki in ustvarjalci enake pogoje, ne glede na svojo velikost ali finan\u010dno mo\u010d. Nepridipravi pa to na\u010delo izkori\u0161\u010dajo v svoj prid.<\/p>\n
\u00bbSI-CERT je leta 2025 obravnaval skoraj 2000 primerov la\u017enega predstavljanja (phishinga) in na seznam zlonamernih domen uvrstil ve\u010d kot 1100 zlonamernih domen,\u00ab pojasnjujejo pri Telekomu. \u00bbV intenzivnih obdobjih, kot je bila majska kampanja, so napadalci dnevno registrirali in uporabili na desetine novih spletnih naslovov. To ka\u017ee na izjemno hitrost prilagajanja napadalcev.\u00ab<\/p>\n
Zakon medtem dopu\u0161\u010da le ozko omejene izjeme (npr. na podlagi odlo\u010dbe sodi\u0161\u010da), med katere pa to, da je operater ali SI-CERT domeno prepoznal kot zlonamerno, ne spada, so \u0161e pojasnili pri Telekomu. Telekom Slovenije zato uporabnikom dostopa do domen ne blokira, ker jih na lastno pest ne sme. Smejo pa posameznikom kot tudi poslovnim strankam ponujati varnostne re\u0161itve, npr. Varen splet, ki vklju\u010dujejo tudi blokade zlonamernih domen, \u010de se za tak\u0161no re\u0161itev odlo\u010di uporabnik sam.<\/p>\n
Sistemi preverjajo, katere \u0161tevilke so aktivne. Zato se uporabnikom svetuje previdnost pri odgovarjanju na neznane klice iz tujine, saj s tem napadalcem potrdijo, da je \u0161tevilka v uporabi.<\/p>\n
Telekom Slovenije<\/p>\n
Nepridipravi hitro menjavajo domene<\/p>\n
Ko je blokada mo\u017ena, obi\u010dajno ste\u010de zelo hitro po odkritju oziroma prijavi. Glavni izziv pa ni samo hitrost odziva, temve\u010d ogromen obseg zlonamernih domen. \u00bbMed ve\u010djimi napadi se nove domene generirajo neprekinjeno ves dan,\u00ab opozarjajo.<\/p>\n
Pri nas se sicer ve\u010dinoma sre\u010dujemo z dobro organiziranimi mednarodnimi kriminalnimi zdru\u017ebami, ki delujejo po modelu \u00bbkibernetski kriminal kot storitev\u00ab. To pomeni, da sami niti niso strokovnjaki za vdiranje, temve\u010d te zmogljivosti najamejo na \u010drnem trgu oziroma temnem spletu. \u00bbSlovenija obi\u010dajno ni specifi\u010dna tar\u010da, ampak le ena izmed mnogih dr\u017eav v obse\u017enih, avtomatiziranih kampanjah,\u00ab pojasnjujejo pri Telekomu. \u00bbMed majsko kampanjo je bila denimo koordinirano napadena vrsta dr\u017eav hkrati. Napadalci uporabljajo platforme, ki samodejno generirajo sporo\u010dila v desetinah jezikov, glede na lokacijo tar\u010de in omre\u017eno predpono \u0161tevilke.\u00ab<\/p>\n
Seveda pa obstajajo tudi izjeme v obliki naprednej\u0161ih, ciljanih napadov na podjetja z uporabo lokalnih posrednikov ali klicev v teko\u010di sloven\u0161\u010dini. Vendar so ti primeri redkej\u0161i.<\/p>\n
Do \u0161tevilk uporabnikov pridejo na ve\u010d na\u010dinov. Najdejo jih lahko v bazah strank, ukradenih ob vdorih v spletne trgovine ali podjetja. Te baze se prodajajo na temnem spletu. \u0160tevilke najdejo tudi na dru\u017ebenih omre\u017ejih ali v spletnih oglasih. Lahko gre tudi za pomo\u010d avtomatskega preizku\u0161anja kombinacij glede na znane slovenske omre\u017ene predpone. \u00bbSistemi preverjajo, katere \u0161tevilke so aktivne. Zato se uporabnikom svetuje previdnost pri odgovarjanju na neznane klice iz tujine, saj s tem napadalcem potrdijo, da je \u0161tevilka v uporabi,\u00ab so opozorili pri Telekomu. \u010ce zlonamerna aplikacija oku\u017ei telefon, pa pogosto napadalcem tudi izvozi celoten imenik stikov, ti pa postanejo nove tar\u010de. Pri mno\u017ei\u010dnih napadih se uporablja kombinacija teh metod.<\/p>\n
Selitev na platforme<\/p>\n
Varnostni strokovnjaki medtem opa\u017eajo tudi trend selitve napadov na spletne platforme za neposredno sporo\u010danje.<\/p>\n
\u00bbRazlogov je ve\u010d: po\u0161iljatelji legitimnih sporo\u010dil \u010dedalje pogosteje uporabljajo aplikacije za hipno sporo\u010danje, mehanizmi za prepoznavo in omejevanje zlorab pri klasi\u010dnih SMS-sporo\u010dilih se stalno izbolj\u0161ujejo. Na drugi strani pa storitve, ki uporabljajo \u0161ifriranje, operaterjem onemogo\u010dajo vpogled v promet,\u00ab pojasnjujejo. \u00bbNapadalci to dejstvo s pridom izkori\u0161\u010dajo. Sporo\u010dila v modernih aplikacijah vizualno pogosto delujejo zelo legitimno in vzbujajo la\u017eni ob\u010dutek varnosti, saj ne vsebujejo tipi\u010dnih opozoril. V Telekomu Slovenije spremljamo te globalne trende in opa\u017eamo znatno pove\u010danje tovrstnih napadov. Situacijo dodatno poslab\u0161uje \u0161e uporaba umetne inteligence pri napadalcih, ki sporo\u010dila \u0161e bolj natan\u010dno personalizira in bri\u0161e mejo med legitimno in zlonamerno komunikacijo.\u00ab\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u00bbGlede na inteligentni sistem video nadzora ste kr\u0161ili ustrezne dolo\u010dbe Zakona o varnosti cestnega prometa. Va\u0161e vozilo je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":129615,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[35829,2046,28178,35828,9975,59,61,62,37,58,60,38,15181,4516,1396,643,11347],"class_list":["post-129614","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-internetna-varnost","tag-kibernetski-napadi","tag-lazna-sporocila","tag-mobilne-storitve","tag-phishing","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-spletna-prevara","tag-telekomunikacije","tag-umetna-inteligenca","tag-varnost","tag-zascita-podatkov"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116762970934122235","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/129614","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=129614"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/129614\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/129615"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=129614"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=129614"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=129614"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}