{"id":129651,"date":"2026-06-17T02:51:28","date_gmt":"2026-06-17T02:51:28","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/129651\/"},"modified":"2026-06-17T02:51:28","modified_gmt":"2026-06-17T02:51:28","slug":"da-pacienti-pred-zd-ji-cakajo-v-dezju-mrazu-ponoci-ni-svobodna-izbira-ampak-njeno-izkrivljanje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/129651\/","title":{"rendered":"Da pacienti pred ZD-ji \u010dakajo v de\u017eju, mrazu, pono\u010di, ni svobodna izbira, ampak njeno izkrivljanje"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"ZZZS
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tZZZS predlaga, da bi se uvedel avtomatski prenos pacientov od starega k novemu zdravniku. To trenutno ni mogo\u010de zaradi pravice pacientov do svobodne izbire osebnega zdravnika, ki onemogo\u010da, da bi bil pacient avtomatsko opredeljen pri drugem zdravniku. Foto: Shutterstock<\/p>\n

\u010ceprav se morda zdi, da je ob opredeljevanju pacientov pri novem dru\u017einskem zdravniku ve\u010durno \u010dakanje pred ZD-ji v zadnjih letih postalo splo\u0161na praksa, so tak\u0161ni primeri, ki sicer vselej pritegnejo veliko pozornosti in kritik, redki. “ZZZS v zadnjih letih bele\u017ei pribli\u017eno 450 menjav osebnih zdravnikov, pri \u010demer je do neprimernih in za paciente poni\u017eujo\u010dih vrst pri\u0161lo v pribli\u017eno \u0161estih primerih,” pojasnjujejo v Zvezi organizacij pacientov Slovenije. Prvi tak\u0161en primer se je januarja 2023 zgodil v be\u017eigrajski enoti Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana, v naslednjih letih pa smo podobne prizore lahko videli \u0161e v Slovenski Bistrici, Kamniku, Se\u017eani, Borovnici in Cerknem. Po oceni zveze posami\u010dnost teh primerov ka\u017ee, da \u010dakanje pred zdravstvenimi ustanovami ni posledica zgolj menjav oz. pridru\u017eitev novih dru\u017einskih zdravnikov, ki se v zdravstvenih ustanovah dogajajo nenehno, ampak predvsem slabo organiziranega prehoda v posameznem ZD-ju. “Primarna odgovornost vodstva ZD-ja je, da prehod organizira tako, da pacienti ne stojijo v de\u017eju, mrazu ali pono\u010di,” poudarjajo.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Prvi
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPrvi primer dolge vrste pred zdravstvenim domom se je zgodil na za\u010detku leta 2023 pred be\u017eigrajsko enoto ZD-ja Ljubljana, kjer sta paciente opredeljevali dve novi zdravnici. Foto: BoBo\/Borut \u017divulovi\u0107<\/p>\n

V Zdru\u017eenju zdravstvenih zavodov Slovenije medtem poudarjajo, da morajo izvajalci pri opredeljevanju upo\u0161tevati pravila, ki so po njihovi oceni preve\u010d toga, kot npr. obvezen obisk v ambulanti in fizi\u010den podpis izjave za nadomestnega zdravnika. “Pri tem organizirajo izvajalci opredeljevanje pacientov razli\u010dno, bolj ali manj uspe\u0161no,” so dodali. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ob tem opa\u017eajo, da je primerom, kjer je novega zdravnika ob opredeljevanju pacientov pred zdravstveno ustanovo pri\u010dakala mno\u017eica ljudi, skupno predvsem to, da je bilo tam pacientov, ki so ostali brez osebnega zdravnika, ve\u010d, kot je bilo na voljo mest pri novem zdravniku. “Gre torej za situacije, ko nova ambulanta ne \u017eeli (in zaradi nizke meje za opredeljevanje) tudi ni dol\u017ena sprejeti vseh dosedanjih pacientov,” so pojasnili.<\/p>\n

Ko ljudje to izvejo, se po opa\u017eanju ZZZS-ja med njimi raz\u0161iri strah, saj si \u017eelijo zdravnika ohraniti v istem kraju in v isti zdravstveni ustanovi, poleg tega pa se v tak\u0161nih krajih ob njih pojavijo tudi ljudje, ki so bili brez zdravnika \u017ee pred tem in se \u017eelijo opredeliti v novi ambulanti. V skrajnih primerih je tako rezultat ta, da se prvi ljudje v vrsto pred zdravstveni dom postavijo \u017ee sredi no\u010di, \u010deprav se je v nekaterih primerih nato izkazalo, da je bil strah odve\u010d, saj so bili pri novem zdravniku opredeljeni vsi.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tJavna debata v Idriji<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tO problematiki pomanjkanja dru\u017einskih zdravnikov ter o tem, kako lokalna okolja re\u0161ujejo vedno bolj pere\u010do problematiko, bo 17. junija v Idriji potekala javna razprava, ki jo organizira Prvi program Radia Slovenija. <\/p>\n

Sodelovali bodo:<\/p>\n

– nekdanji direktor Zdravstvenega doma Idrija Toma\u017e Gla\u017ear;
– pediater v Zdravstvenem domu Idrija Milo\u0161 Simov;
– zastopnik pacientovih pravic Marjan Su\u0161elj,
– direktor Zdravstvenega doma Tolmin Primo\u017e Ur\u0161i\u010d.<\/p>\n

Razpravo boste lahko v sklopu oddaje Studio ob 17.00 v \u017eivo spremljali v Filmskem gledali\u0161\u010du v Idriji in v neposrednem prenosu spremljali na Prvem programu Radia Slovenija v sredo ob 17.05.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tVe\u010dina zdravstvenih domov nima te\u017eav \u2013 kak\u0161ne so dobre prakse?<\/p>\n

Vrste pred zdravstvenimi domovi vselej naletijo na kritike, ob tem pa se odpre razprava o tem, kdo je kriv za nastalo situacijo. Najpogosteje se opozarja na nezadostno komunikacijo posameznega zdravstvenega doma s pacienti in neustrezno organizacijo opredeljevanja. “Dobra praksa je, da pacient na dom pravo\u010dasno prejme dopis ZD-ja o prenehanju dela oz. pogodbe obstoje\u010dega zdravnika, pojasnilo, kako ZD na\u010drtuje nadomestitev, in jasen predlog, pri katerem zdravniku se lahko opredeli. Dopisu sta prilo\u017eena soglasje oziroma izjava za izbiro novega zdravnika in povratna kuverta, da pacient postopek uredi dostojanstveno od doma,” poudarjajo v Zvezi organizacij pacientov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tNeopredeljenih pacientov nekoliko manj, specializantov dru\u017einske medicine pa ve\u010d \u2013 a te\u017eave ostajajo<\/a><\/p>\n

Po oceni zveze bi minimalni protokol ob tem moral vklju\u010devati tudi telefonsko pomo\u010d, roke, kontaktno osebo in terminirano osebno obravnavo za tiste, ki tega ne morejo urediti po po\u0161ti ali elektronsko. “ZZZS kot pla\u010dnik bi moral ta standard vklju\u010diti v svoja navodila in pogodbeni odnos z izvajalci, vodstva ZD-ja pa bi morala za poni\u017eujo\u010de vrste nositi jasno organizacijsko odgovornost,” so prepri\u010dani.<\/p>\n

“Ve\u010dina zdravstvenih domov nima te\u017eav pri organizaciji opredeljevanja novih pacientov, zato svetujemo, da tudi drugi z ustreznimi ukrepi informiranja in organiziranja zagotovijo dostojen na\u010din opredeljevanja pacientov,” medtem poudarjajo na ZZZS-ju. Med u\u010dinkovitimi ukrepi so po njihovi navedbi poleg po\u0161iljanja izjav za opredelitev na dom tudi okrepitev administrativnega osebja in naro\u010danje pacientov, ki se \u017eelijo opredeliti, na to\u010dno dolo\u010den termin.<\/p>\n

Kot dodajajo v Zvezi pacientov, \u0161tevilni domovi brez ve\u010djih pretresov za paciente re\u0161ujejo tudi situacije, ko novi zdravnik nima kapacitet za opredelitev vseh pacientov starega zdravnika. “Delo za\u010dasno razdelijo med obstoje\u010de zdravnike, organizirajo nadomestno ali prehodno ambulanto, vklju\u010dijo zunanje ali upokojene zdravnike oziroma paciente usmerjajo v ambulante za neopredeljene,” so pojasnili. Ob tem sicer poudarjajo, da so tak\u0161ne re\u0161itve lahko za\u010dasne, ne morejo pa nadomestiti kontinuitete osebnega zdravnika, zlasti ne pri kroni\u010dnih in ranljivih bolnikih.<\/p>\n

Pozivi k ureditvi avtomatskega prenosa pacientov in uvedbi prednostne liste<\/p>\n

\u010ceprav lahko zdravstveni domovi z lastnimi ukrepi v ve\u010dini primerov poskrbijo, da se opredeljevanje pacientov izpelje \u010dim u\u010dinkoviteje in nemote\u010de za paciente, bi bile za prepre\u010ditev nev\u0161e\u010dnosti potrebne tudi spremembe na sistemski ravni. Postopek izbire izbranega osebnega zdravnika namre\u010d zakonsko ni urejen, trenutno pa na ustavnem sodi\u0161\u010du te\u010de tudi presoja ustavnosti zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v tem delu. Da so sistemske spremembe in ureditev podro\u010dja nujne, se sicer strinjajo tako ZZZS kot predstavniki pacientov in tudi v zdravstvenih zavodih.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSkup\u0161\u010dina ZZZS-ja poziva k ureditvi samodejnega prenosa pacientov in dvigu glavarinskih koli\u010dnikov<\/a><\/p>\n

Skup\u0161\u010dina ZZZS-ja je zato pretekli teden ministrstvo za zdravje, vlado in DZ pozvala, naj se zaradi pacientov, ki te\u017eje pridejo do ambulante, uredi mo\u017enost elektronskega podpisovanja izjave o izbiri novega zdravnika in predvsem, da se omogo\u010di tudi mo\u017enost avtomatskega prenosa pacientov na novega zdravnika. Avtomatski prenos trenutno ni mogo\u010d ravno zaradi pravice pacientov do svobodne izbire osebnega zdravnika, ki onemogo\u010da, da bi bil pacient avtomatsko opredeljen pri dolo\u010denem zdravniku. Kot ob tem poudarjajo v Zvezi organizacij pacientov, to, da pacienti pred ZD-ji stojijo v de\u017eju, mrazu ali pono\u010di, ni “vobodna izbira, ampak njeno izkrivljenje”.<\/p>\n

Da bi to pravico ohranili in hkrati omogo\u010dili avtomatski prenos, ZZZS odlo\u010devalcem predlaga, da se pri novem osebnem zdravniku “rezervira” dolo\u010deno \u0161tevilo mest tako, da se pacienti avtomatsko prenesejo na novega zdravnika, nato pa imajo dolo\u010deno obdobje \u010das (npr. tri mesece), da s podpisom ustrezne listine potrdijo izbiro tega zdravnika, v nasprotnem primeru pa se izbri\u0161ejo iz seznama opredeljenih. Ker je, kot omenjeno, mest pri novem zdravniku v dolo\u010denih primerih manj, kot jih je imel zdravnik, ki je zapustil ustanovo, bi bilo po predlogu ZZZS-ja treba pripraviti tudi prednostne strokovne kriterije, s katerimi bi bili do opredelitve najprej upravi\u010deni tisti pacienti, ki glede na svoje zdravstveno stanje to najbolj potrebujejo.<\/p>\n

Bi te\u017eavo ubla\u017eil tudi dvig glavarinskih koli\u010dnikov?<\/p>\n

V sredi\u0161\u010du vseh opisanih te\u017eav je sicer pomanjkanje dru\u017einskih zdravnikov. Po zadnjih podatkih ZZZS-ja je brez izbranega zdravnika v Sloveniji 136 tiso\u010d ljudi, \u0161tevilka pa se na tej ravni giba \u017ee ve\u010d let. Stanje se sku\u0161a ubla\u017eiti z dodatnimi ambulantami, na katere se lahko obrnejo neopredeljeni pacienti.<\/p>\n

Na ZZZS-ju sicer opozarjajo, da je pomanjkanje dru\u017einskih zdravnikov v Sloveniji tudi posledica veljavne ureditve in dogovora med vlado in zdravni\u0161kim sindikatom Fides iz leta 2017, da lahko dru\u017einski zdravnik odkloni zavarovano osebo \u017ee pri 20 odstotkov ni\u017eji obremenitvi od trenutne povpre\u010dne obremenitve. “Posledi\u010dno to pomeni, da bi za bolj\u0161o dostopnost potrebovali najmanj dodatnih 200 dru\u017einskih zdravnikov. ZZZS je od leta 2013 do 2025 zagotovil financiranje dodatnih 165 ambulant dru\u017einske medicine ter s tem zagotovil, da te\u017eave danes niso \u0161e ve\u010dje. Ve\u010d ambulant \u017eal ni bilo mogo\u010de zagotoviti, ker izobra\u017eevalni sistem v teh letih ni zagotovil ve\u010d dru\u017einskih zdravnikov,” so pojasnili.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Po
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPo zadnjih podatkih ZZZS-ja je brez izbranega osebnega zdravnika ve\u010d kot 136.000 ljudi, ki pla\u010dujejo zdravstveno zavarovanje. \u010ce od\u0161tejemo tiste, ki so opredeljeni v dodatnih ambulantah, pa je brez izbranega osebnega zdravnika nekaj ve\u010d kot 100.000 ljudi. Foto: MMC RTV SLO<\/p>\n

Trend se sicer obra\u010da, saj je ministrstvu v preteklem mandatu z razli\u010dnimi ukrepi k specializaciji iz dru\u017einske medicine uspelo pritegniti ve\u010dje \u0161tevilo mladih zdravnikov kot v preteklih letih. A rezultati tega se bodo v praksi za\u010deli kazati \u0161ele \u010dez \u010das, ko bodo ti zdravniki stopili v sistem primarnega zdravstva. V vmesnem \u010dasu zato vsi sogovorniki predlagajo tudi pove\u010danje glavarinskih koli\u010dnikov, skup\u0161\u010dina ZZZS-ja je zato odlo\u010devalce pozvala tudi, naj pripravijo ustrezne re\u0161itve za dvig.<\/p>\n

A iz zdravni\u0161kih vrst je bilo v preteklosti ob tak\u0161nih pobudah \u017ee sli\u0161ati opozorila, da imajo trenutno veljavni glavarinski koli\u010dniki svoj smisel in namen in da se tudi mladi zdravniki za specializacijo iz dru\u017einske medicine pogosteje odlo\u010dajo ob zavedanju, da ne bodo \u017ee na za\u010detku preobremenjeni. Tudi novi zdravstveni minister je na seji skup\u0161\u010dine ZZZS-ja pretekli teden dejal, da bi lahko z dvigom sicer “\u010dez no\u010d” opredelili vse paciente, ki trenutno nimajo izbranega zdravnika, a opozoril, da bi to v praksi zgolj poslab\u0161alo dostopnost do primarnega zdravstva. Re\u0161itev sam vidi predvsem v tem, da dru\u017einske zdravnike v \u010dim ve\u010dji meri razbremenili administrativnih del.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"ZZZS predlaga, da bi se uvedel avtomatski prenos pacientov od starega k novemu zdravniku. To trenutno ni mogo\u010de…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":129652,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[19511,23706,4609,59,61,62,37,58,60,38,3047,5992],"class_list":["post-129651","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-druzinska-medicina","tag-opredeljevanje","tag-pacienti","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zdravstvo","tag-zzzs"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116763183603147510","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/129651","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=129651"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/129651\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/129652"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=129651"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=129651"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=129651"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}