Banka Slovenije je napoved leto\u0161nje rasti slovenskega gospodarstva zni\u017eala z 2,2 na 1,9 odstotka in s tem sledila negativnim popravkom drugih doma\u010dih in mednarodnih ustanov. Tako leta 2027 kot leta 2028 naj bi se BDP okrepil za 2,2 odstotka.<\/p>\n
Rast bruto doma\u010dega proizvoda (BDP) bo prihodnje leto z 2,2 odstotka za 0,2 odstotne to\u010dke ni\u017eja, leta 2028 pa za 0,1 odstotne to\u010dke vi\u0161ja, kot so v centralni banki napovedali v predhodni napovedi iz decembra lani.<\/p>\n
Inflacija se bo po njihovih izra\u010dunih leta 2027 z leto\u0161njih 3,6 odstotka upo\u010dasnila na 2,3 odstotka, leta 2028 pa dodatno na 2,0 odstotka. Decembra so za leto 2027 predvideli 2,2-odstotno rast cen \u017eivljenjskih potreb\u0161\u010din, za leto 2028 pa pribli\u017eanje inflacijskemu cilju Evropske centralne banke pri okoli dveh odstotkih.<\/p>\n
Po nizki gospodarski rasti v lanskem letu okrevanje letos upo\u010dasnjujejo pove\u010dana geopoliti\u010dna negotovost in okrepljeni inflacijski pritiski, je na dana\u0161nji novinarski konferenci v Ljubljani poudaril guverner Banke Slovenije Primo\u017e Dolenc.<\/p>\n
“Kljub znakom pozitivnega razvoja dogodkov na Bli\u017enjem vzhodu v preteklih dneh negotovost v doma\u010dem in mednarodnem okolju ostaja prisotna,”\u00a0je opozoril.<\/p>\n
V Sloveniji vi\u0161ja rast kot v evrskem obmo\u010dju<\/p>\n
Direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar je pojasnila, da bo rast v Sloveniji skozi celotno napovedno obdobje vi\u0161ja kot v evrskem obmo\u010dju, kjer bo letos 0,8-odstotna, leta 2027 1,2-odstotna, leta 2028 pa 1,5-odstotna.<\/p>\n
Glavni razlog za razliko je doma\u010de povpra\u0161evanje. Glavni motor leto\u0161nje gospodarske rasti v Sloveniji sta namre\u010d potro\u0161nja dr\u017eave in zasebna potro\u0161nja, pri \u010demer slednjo spodbujata robusten trg dela in rast pla\u010d. Je pa ob konfliktih v svetu in spremembah na podro\u010dju svetovne trgovine pri\u010dakovati ve\u010d var\u010devanja, prav tako je letos zabele\u017een negativen prispevek neto izvoza k skupni rasti, zadr\u017eane so investicije, je nanizala Brezigar.<\/p>\n
Prihodnje leto bo prispevek neto izvoza h gospodarski rasti po napovedih \u017ee pozitiven, leta 2028 se bodo krepile tudi investicije.<\/p>\n
V zvezi z napovedjo inflacije je predstavnica Banke Slovenije povedala, da jo letos poganjata tesen trg dela in rast pla\u010d, predvsem pa zunanji dejavniki, kot je rast cen energentov, ki so posledica konflikta na Bli\u017enjem vzhodu. Stanje tam naj bi se sicer umirilo, tako da naj bi se zni\u017eale tudi cene energentov in z njimi inflacija.<\/p>\n
Skromna rast zaposlenih<\/p>\n
Brezigar se je v nadaljevanju dotaknila trga dela. Kot je navedla, bo rast zaposlenosti ob negotovih gospodarskih razmerah in strukturnem pomanjkanju delovne sile ostala skromna. Skupna zaposlenost se bo letos pove\u010dala za 0,4 odstotka, v letih 2027 in 2028 pa za 0,2 odstotka. Rast bo skoraj izklju\u010dno temeljila na zaposlovanju sektorja dr\u017eava. Stopnja brezposelnosti bo tudi v prihodnjih letih ostala nizka, v povpre\u010dju 3,9-odstotna.<\/p>\n
V tej lu\u010di je po izra\u010dunih banke pri\u010dakovati ohranjanje visoke rasti pla\u010d, ki bo letos 7,2-odstotna, v naslednjih dveh letih pa se bo postopno umirjala na 4,8 oz. 4,4 odstotka. V celotnem napovednem obdobju naj bi rast pla\u010d presegala rast produktivnosti, kar naj bi dodatno krepilo stro\u0161ke dela na enoto proizvoda.<\/p>\n
“Glavni razlog za dvig pla\u010d letos sta dvig minimalne pla\u010de, ta se je pove\u010dala za 16 odstotkov, in pla\u010dna reforma v javnem sektorju,”\u00a0je povzela Brezigar.<\/p>\n
Spregovorila je \u0161e o javnofinan\u010dni sliki dr\u017eave. Javnofinan\u010dni primanjkljaj se bo letos pribli\u017eal referen\u010dni vrednosti treh odstotkov BDP, prihodnje leto jo bo presegel, leta 2028 pa bo pri 3,4 odstotka BDP. Rast poleg \u017ee omenjenih minimalne pla\u010de in pla\u010dne reforme poganjajo energetski ukrepi in dolgotrajna oskrba, je povedala predstavnica centralne banke.<\/p>\n
Posledi\u010dno ni pri\u010dakovati padca javnega dolga pod 65 odstotkov BDP, kar “zmanj\u0161uje na\u0161 fiskalni prostor, \u010de bi pri\u0161lo do nekih novih nepredvidljivih dogodkov”, je posvarila.<\/p>\n
Javnofinan\u010dna in druga tveganja bi tudi lahko prispevala k ni\u017eji gospodarski rasti in vi\u0161ji inflaciji od napovedi.<\/p>\n
V Banki Slovenije so sicer pripravili dva alternativna scenarija. \u010ce bi kriza na Bli\u017enjem vzhodu trajala dlje \u010dasa, bi rast BDP letos zna\u0161ala le 1,6 odstotka, inflacija pa bi dosegla 4,7 odstotka. \u010ce bi se konflikt za\u010del razre\u0161evati takoj, ne pa konec leta, pa bi bila rast letos 2,1-odstotna, inflacija pa 3,4-odstotna.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Banka Slovenije je napoved leto\u0161nje rasti slovenskega gospodarstva zni\u017eala z 2,2 na 1,9 odstotka in s tem sledila…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":129865,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[5133,4884,81,82,4335,84,83,5135,4028,62,37,58,60,38],"class_list":["post-129864","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-banka-slovenije","tag-bdp","tag-business","tag-economic","tag-inflacija","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-primoz-dolenc","tag-rast","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116764245113688303","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/129864","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=129864"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/129864\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/129865"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=129864"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=129864"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=129864"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}