{"id":130169,"date":"2026-06-17T12:15:23","date_gmt":"2026-06-17T12:15:23","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/130169\/"},"modified":"2026-06-17T12:15:23","modified_gmt":"2026-06-17T12:15:23","slug":"dan-razkritja-rtv-slo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/130169\/","title":{"rendered":"Dan razkritja – RTV SLO"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Idejo
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tIdejo za film je Spielberg baje dobil leta 2017, ko je New York Times objavil \u010dlanek o “skrivnostnem programu za NLP-je”, ki naj bi ga vodil Pentagon. Foto: Universal Pictures in Amblin Entertainment via AP<\/p>\n

O Dnevu razkritja se je na za\u010detku \u0161epetalo, da bo nadaljevanje Spielbergovega (drugega) najslavnej\u0161ega filma z nezemeljsko tematiko, Bli\u017enja sre\u010danja tretje vrste (1977). Teorija se je izkazala za neresni\u010dno, se pa Spielberg vseeno nostalgi\u010dno vra\u010da v \u010das, ko je bila kultura monolitna, ko so bile fotografije in posnetki \u0161e neovrgljiv dokaz resnice, in si zastavi preprosto vpra\u0161anje: Kaj pa, \u010de je vse res?<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Gledalcu se ob tem poraja drugo vpra\u0161anje: kaj novega lahko de\u017eurni kronist \u010dlove\u0161kih stikov z Nezemljani (glej tudi: E. T., Vojna svetov ter Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje) na to temo sploh \u0161e pove? Jasno je bilo, da bo te\u017eko stopil iz sence lastnega orja\u0161kega opusa, a Dan razkritja je \u2013 vsaj po merilih za Spielbergov film \u2013 razo\u010daranje. Film samo na najbolj splo\u0161en na\u010din gestikulira proti nebu, ne zna pa povedati ni\u010desar zares relevantnega o svetu, v katerem \u017eivimo.<\/p>\n

Dan razkritja na\u010denja vsa klju\u010dna vpra\u0161anja na\u0161ega obstoja, od vere in pomena empatije do svetovnega miru. Motiv Nezemljanov je seveda od nekdaj katalizator za \u0161ir\u0161i razmislek na temo dru\u017ebenega in politi\u010dnega ustroja sveta \u2013 a scenarij, pod katerega sta podpisana Spielberg in David Koepp, se obna\u0161a, kot da pred Dnevom razkritja ni obstajal \u0161e noben film ali serija o vesoljcih (\u0161e Spielbergovi lastni ne!). Te\u017eko si je druga\u010de pojasniti, zakaj se zadovoljita s tako poenostavljenimi, do abotnosti poprepro\u0161\u010denimi zaklju\u010dki. M. Night Shyamalan je navsezadnje \u017ee pred skoraj \u010detrt stoletja v Znamenjih (2002) potegnil ena\u010daj med \u017eeljo po stiku z Nezemljani in \u010dlovekovo (domnevno) potrebo po transcendenci.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Film
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFilm je ni\u010d manj kot 21. sodelovanje med Stevenom Spielbergom in njegovim direktorjem fotografije Januszem Kaminskim. Na\u0161la sta se pred ve\u010d kot 30 leti, pri Schindlerjevem seznamu. Obenem je tudi re\u017eiserjevo 30. sodelovanje z Johnom Williamsom. Foto: Universal Pictures in Amblin Entertainment via AP<\/p>\n

Spielberg ostaja zvest svojemu prepoznavnemu humanizmu, a ugotovitev, da “moramo prisluhniti drug drugemu”, resni\u010dno ne se\u017ee onkraj puhlic newagevske psevdoreligioznosti.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Film
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFilm neuradno velja za sklepni del Spielbergove “vesoljske trilogije”, ki jo je za\u010del z Bli\u017enjimi sre\u010danji tretje vrste in nadaljeval z E.T.-jem. Foto: Universal Pictures in Amblin Entertainment via AP<\/p>\n

Re\u017eiserjeva nagnjenost k sentimentalnosti se tokrat prevesi v nekak\u0161en toksi\u010den optimizem, ki ga njegov ve\u010dni sodelavec, direktor fotografije Janusz Kaminski, samo \u0161e dodatno pod\u010drta s tem, da vsak prizor vesoljske tehnologije zavije v tople, upajo\u010de odtenke rumene barve. Izdatno uporablja odboje svetlobe, zrcalne podobe (na primer v vzvratnih ogledalih avtomobila) in kro\u017enih gibov kamere, ki naj bi sugerirali eteri\u010den pridih onstranstva, a so obenem tudi zelo o\u010ditne vaje iz sloga. Vizualnemu slogu, ki bi veliko bolje funkcioniral v zgodovinski drami, dodajmo \u0161e neprepri\u010dljive posebne u\u010dinke (srna na filmu ne bi ve\u010d smela delovati tako zelo ne\u017eivljenjsko) in presenetljivo medel vlo\u017eek skladatelja Johna Williamsa: pod \u010drto je Dan razkritja film, ki ne ponudi niti enega samega markantnega, antologijskega prizora.<\/p>\n

Scenarij nas v zgodbo vr\u017ee brez pretiranih uvertur: ra\u010dunalni\u010darski piflar Daniel Kellner (Josh O’Connor) se je zna\u0161el na begu; iz tehnolo\u0161kega podjetja Wardex, za katerega dela, je ukradel korpus neprecenljivih podatkov. Njegov nekdanji \u0161ef, Noah Scanlan (Colin Firth kot komi\u010dno karikirani zlikovec) je v zameno ugrabil Danielovo dekle Jane (Eve Hewson), da bi zatrl mladeni\u010deve \u017evi\u017ega\u0161ke namere. Kellner ima namre\u010d v rokah ne samo dokaze o obstoju \u017eivljenja v vesolju, ampak tudi gradivo, ki dokazuje, da ameri\u0161ka vlada vse te podatke \u017ee vse od \u010dasa Nixonove administracije sistemati\u010dno prikriva. Kellner, Hugo Wakefield (Colman Domingo) in pe\u0161\u010dica drugih sodelavcev Wardexa so sklenili, da je nastopil \u010das, da \u010dlove\u0161tvo izve resnico. (Veliko o aktualnosti zgodbe pove detajl, da na\u0161i \u017evi\u017ega\u010di podatkov ne objavijo preprosto na spletu, ampak iz neznanih razlogov vztrajajo pri tem, da jih bodo spravili v televizijski eter …)<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Universal Pictures in Amblin Entertainment via AP<\/p>\n

Svet je medtem na pragu vojne, kot sli\u0161imo v poro\u010dilih iz ozadja: Rusija in ZDA si grozita z jedrskim oro\u017ejem, Evropa militarizira schengensko obmo\u010dje in celo severna Koreja ne namerava zamuditi akcije. Hugova ekipa verjame, da bi neizpodbitni dokazi o stiku z Nezemljani \u010dlove\u0161tvu pomagala uvideti nesmisel bednih razprtij, Noahova stran pa trdi, da bi svet ob taki eksplozivni novici \u0161e hitreje zdrsnil v kaos. Jane, ki je bila neko\u010d redovni\u0161ka novinka, ima dodaten pomislek: bi vera v vesoljce v ljudeh lahko izpodrinila vero v Boga?<\/p>\n

Vzporedno poteka tudi stresno dopoldne vremenarke Margaret Fairchild (Emily Blunt), ki po nenavadnem sre\u010danju s severnim kardinalom kar naenkrat ljudem bere misli in, kar je malo bolj zoprno, v etru preklopi iz angle\u0161\u010dine v nekak\u0161en jezik grlenih klikov in tleskov. Vest o tem dose\u017ee tako Huga kot Noaha; oba si bosta prizadevala kar najhitreje priti do neznanke, ki je pravkar spregovorila v jeziku vesoljcev. Sama si medtem prizadeva priti do Daniela, proti kateremu jo vle\u010de skrivnostni notranji kompas. Poreklo nevidne vezi med Danielom in Margaret je ena od osrednjih skrivnosti filma. <\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Produkcija
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tProdukcija je za potrebe snemanja iz muzeja v Kentuckyju dejansko odkupila star tovorni vagon in ga predelala tako, da se je nanj dalo pritrditi avtomobil. Foto: Universal Pictures in Amblin Entertainment via AP<\/p>\n

Zaplet je v resnici skoraj komi\u010dno preprost: vsak od glavnih junakov se mora prek \u0161tevilnih preprek prebiti do to\u010dke, kjer bo, ko bodo enkrat na kupu, \u010das za … no, razkritje. Na sre\u010do Spielberg vsaj ni izgubil ob\u010dutka za koreografijo akcijskih prizorov. (\u0160e posebej izstopa prizor, v katerem morata na\u0161a protagonista iz avtomobila sko\u010diti na brze\u010di vlak, obenem pa se izogniti to\u010di strelov njunega zasledovalca. Vlaki so priljubljen rekvizit akcijskih filmov, a Spielberg se tukaj mirno kosa z najbolj\u0161imi.)<\/p>\n

Obrtni\u0161ka ve\u0161\u010dina zbledi v ozadje v sklepnem delu filma, ko je treba vse pripovedne niti nekako zdru\u017eiti v eno samo. Film, ki si zastavi velikopotezno vpra\u0161anje, kako bi dokaz o obstoju Nezemljanov preoblikoval na\u0161e dojemanje Boga, z odgovori nato ne prese\u017ee najo\u010ditnej\u0161ih kli\u0161ejev. Zdi se, da sta Jane in njena kriza duhovnosti v zgodbi samo zato, da lahko na najbolj neposreden na\u010din vpelje temo vere \u2013 to ni tridimenzionalen lik, ampak ideja na dveh nogah.<\/p>\n

Sledi manj\u0161i kvarnik za Dan razkritja.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: Universal Pictures in Amblin Entertainment via AP<\/p>\n

Omeniti je treba \u0161e eno stalnico “NLP-\u017eanra”, ki jo Dan razkritja interpretira po svoje: temo ugrabitev, mu\u010dnih zdravstvenih eksperimentov in grobih posegov v telo. Spielberg vse to prika\u017ee v spravljivi lu\u010di, pa \u010deprav sta predmet poskusov ni\u010d hudega slute\u010da otroka. Prav tako ne bi \u0161kodil vsaj kanec pravi\u010dni\u0161ke jeze zaradi korporativno-vladne sprege, ki je pripravljena dokaze o obstoju Nezemljanov prikrivati z vsemi sredstvi, tudi z umori \u2013 ampak ne, v resnici ga zanima predvsem to, kako bo neizbe\u017eno razkritje zdru\u017eilo \u010dlove\u0161tvo in morda celo prineslo trajno politi\u010dno preobrazbo.<\/p>\n

\u010ce je Spielberg Bli\u017enja sre\u010danja tretje vrste sklenil z miroljubnim stikom med dvema vrstama, podoben konec v Dnevu razkritja pridobi veliko bolj zlove\u0161\u010d podton: zrcalo nastavi kolektivni \u010dlove\u0161ki krotkosti in vodljivosti, ki \u2013 nenamerno \u2013 bolj kot na slo\u017enost spominja na \u010dredni nagon; ta se topoumno uklanja avtoriteti, pa naj bo \u010dlove\u0161kega ali vesoljskega izvora. (Morda je neka simbolika v tem, da ljudje razkritja tokrat ne bodo do\u017eiveli, upajo\u010de strme\u010d v nebo, pa\u010d pa zgrbljeni nad telefonske zaslone, obrnjeni proti tlom.)<\/p>\n

Ocena: 3<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tDan razkritja | Disclosure Day | Film Stevena Spielberga | V kinu od 11.6.2026.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Idejo za film je Spielberg baje dobil leta 2017, ko je New York Times objavil \u010dlanek o “skrivnostnem…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":130170,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[35971,23338,35968,35967,24905,114,35970,5192,5193,35969,62,37,58,60,38,14594,115],"class_list":["post-130169","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-colin-firth","tag-colman-domingo","tag-dan-razkritja","tag-disclosure-day","tag-emily-blunt","tag-entertainment","tag-eve-hewson","tag-filmska-kritika","tag-filmska-recenzija","tag-josh-oconnor","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-steven-spielberg","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116765401095094983","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/130169","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=130169"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/130169\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/130170"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=130169"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=130169"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=130169"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}