{"id":130681,"date":"2026-06-17T23:09:12","date_gmt":"2026-06-17T23:09:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/130681\/"},"modified":"2026-06-17T23:09:12","modified_gmt":"2026-06-17T23:09:12","slug":"voditelji-g7-vkljucno-s-trumpom-podprli-ukrajino-kijevu-licence-za-rakete-dolgega-obsega","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/130681\/","title":{"rendered":"Voditelji G7, vklju\u010dno s Trumpom, podprli Ukrajino. Kijevu licence za rakete dolgega obsega."},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Britanski
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tBritanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ob robu vrha G7. Foto: Reuters<\/p>\n

Prav tako je Macron pozdravil pripravljenost voditeljev \u010dlanic za krepitev pritiska na Rusijo.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Tridnevni vrh skupine G7 v francoskem obmorskem letovi\u0161\u010du Evian je bil uspe\u0161en kljub predhodnim mesecem, ki so jih zaznamovala nesoglasja med \u010dlanicami, je dejal Marcon in zasedanje voditeljev ozna\u010dil kot trenutek “enotnosti, smiselne razprave in pristnega sodelovanja”.<\/p>\n

Pojasnil je, da so na vrhu sedmerice gospodarsko najrazvitej\u0161ih dr\u017eav z voditelji Velike Britanije, Kanade, Francije, Nem\u010dije, Italije, Japonske in ZDA potekale pomembne razprave o vojni v Ukrajini in konfliktu na Bli\u017enjem vzhodu. Voditelji so se po njegovih besedah strinjali, da je treba okrepiti podporo Ukrajini, zlasti na podro\u010dju zra\u010dne obrambe, in da se je razmerje mo\u010di v vojni spremenilo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Macron
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMacron na zadnji dan vrha G7. Foto: Reuters<\/p>\n

“Ameri\u0161ki predsednik Donald Trump je, tako kot vsi mi, preprosto priznal, da Rusija danes nima resni\u010dne volje za pogovore o miru,” je nadaljeval Macron in dodal, da so se dogovorili o zaostritvi sankcij proti Rusiji.<\/p>\n

Francoski predsednik je znova pozdravil dogovor med ZDA in Iranom o kon\u010danju vojne, ki bo prinesel konec gospodarske nestabilnosti. “Dogovorili smo se, da je prost prehod skozi Hormu\u0161ko o\u017eino klju\u010dni element tega sporazuma,” je dejal in spomnil na misijo za zagotavljanje proste plovbe v o\u017eini, ki sta jo za \u010das po koncu vojne ustanovila Francija in Zdru\u017eeno kraljestvo. Dodal je, da se je pribli\u017eno 20 dr\u017eav zavezalo sodelovanju v misiji.<\/p>\n

Tudi nem\u0161ki kancler Friedrich Merz in italijanska premierka Giorgia Meloni sta izrazila zadovoljstvo z vrhom. Merz je pohvalil konstruktivno vzdu\u0161je in zagotovil, da se njegov odnos s Trumpom, ki se je ohladil po nem\u0161kih kritikah vojne z Iranom, ni poslab\u0161al. “Nikoli ni bilo osebnih napetosti. Nasprotno, glede glavnih tem, o katerih smo razpravljali, je vladala visoka stopnja politi\u010dnega soglasja,” je dodal.<\/p>\n

Enotna podpora Ukrajini in njeni ozemeljski celovitosti
\n\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Trump
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tTrump in Carney med pogovorom na vrhu G7. Foto: Reuters<\/p>\n

Enotnost voditeljev G7 glede podpore Ukrajini in njeni ozemeljski celovitosti je bistvenega pomena, saj Trumpova administracija doslej ni vedno podpirala skupnih stali\u0161\u010d do kon\u010danja vojne v Ukrajini.<\/p>\n

Trump se je v torek ob robu vrha sre\u010dal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in po njem dejal, da bi morala Rusija skleniti dogovor z Ukrajino za kon\u010danje vojne, in napovedal, da si bo prizadeval za to. Priznal je, da so bile do zdaj ZDA osredoto\u010dene na Iran, nakazal pa, da se \u017eeli odslej posvetiti Ukrajini.<\/p>\n

Po besedah opazovalcev skupna izjava odra\u017ea okrepljen polo\u017eaj Ukrajine v prizadevanjih za mirovna pogajanja z Moskvo po uspe\u0161nih ukrajinskih napadih z brezpilotniki, ki so oslabili ruski pogajalski polo\u017eaj.<\/p>\n

Kanadski premier Mark Carney je povedal, da so ZDA in Trump spremenili svoj pogled na vojno v Ukrajini, pri tem pa zavzeli stali\u0161\u010de, ki ga drugi voditelji skupine G7 ocenjujejo kot bolj realisti\u010dno.<\/p>\n

G7 bo podelil licence podjetjem v Ukrajini za proizvodnjo raket dolgega dosega<\/p>\n

Evropske \u010dlanice skupine G7 in ZDA bodo podelile licence podjetjem v Ukrajini za proizvodnjo raket dolgega dosega in sistemov zra\u010dne obrambe, je razkril diplomatski vir.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Zelenski
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tZelenski je povedal, da je trenutno glavni cilj Ukrajine okrepitev zra\u010dne obrambe. Foto: Reuters<\/p>\n

“Po licenci bomo proizvajali ne le sisteme zra\u010dne obrambe, temve\u010d tudi zmogljivosti za globoke napade (z raketami dolgega dosega),” je dejal vir. <\/p>\n

Odlo\u010ditev je na vrhu G7 potrdil tudi nem\u0161ki kancler Friedrich Merz. “Trenutno vsi proizvajamo premalo in to je mogo\u010de izravnati s podelitvijo licenc podjetjem, ki imajo te proizvodne zmogljivosti, vklju\u010dno z evropskimi in ukrajinskimi podjetji,” je povedal.<\/p>\n

Ameri\u0161ka podjetja bodo lahko evropskim proizvajalcem v ta namen podelila licence, je pojasnil Merz in dodal, da je zelo “hvale\u017een predsedniku Trumpu za to veliko pripravljenost za sodelovanje”.<\/p>\n

Odlo\u010ditev sledi skupni izjavi sedmerice voditeljev G7, v kateri so se zavezali k “pove\u010danju dobave zmogljivosti zra\u010dne obrambe, dodatnih sistemov in prestreznikov ter zmogljivosti dolgega dosega” Kijevu in da so pripravljene podeliti Ukrajini licence za pove\u010danje doma\u010de voja\u0161ke proizvodnje.<\/p>\n

Ukrajina, ki se v \u010detrtem letu vojne spopada z obse\u017enimi ruskimi zra\u010dnimi napadi in hkrati s pomanjkanjem streliva za zra\u010dno obrambo, se mo\u010dno zana\u0161a na svoje zahodne zaveznike za pomo\u010d pri odvra\u010danju ruskih napadov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tEU naj bi bil na kratko v stiku s Kremljem<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tUrad predsednika Evropskega sveta Antonia Coste je bil v zadnjih tednih na kratko v stiku s Kremljem s ciljem, da bi odprli komunikacijske kanale. V EU-ju so se sicer v zadnjem \u010dasu okrepile razprave o morebitnih pogovorih z Moskvo o kon\u010danju vojne v Ukrajini. “V zadnjih nekaj tednih so bili vzpostavljeni kratki stiki na diplomatski ravni za odprtje komunikacijskih kanalov, vendar se o vsebini ni razpravljalo,” je dejal neimenovan evropski uradnik.<\/p>\n

Razprave o ponovni vzpostavitvi komunikacije Evrope z Moskvo so se okrepile sredi zastoja v prizadevanjih ZDA za kon\u010danje vojne v Ukrajini.<\/p>\n

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se bo v \u010detrtek pridru\u017eil voditeljem dr\u017eav \u010dlanic EU-ja na sre\u010danju v Bruslju, si medtem prizadeva, da bi Evropa pri tem igrala dejavnej\u0161o vlogo.<\/p>\n

“V vsakem prihodnjem scenariju ima EU posebne interese, ki jih bo treba braniti, zato je pomembno, da so z Rusijo vzpostavljeni diplomatski kanali,” je dejal uradnik EU-ja. In dodal: “EU ni posrednik, podpira pa Ukrajino v njenih prizadevanjih za dosego pravi\u010dnega in trajnega miru.”<\/p>\n

Kot je \u0161e povedal, se Costa “tesno usklajuje” z voditelji 27 dr\u017eav \u010dlanic glede morebitnega sodelovanja z Rusijo in “vpra\u0161anj, o katerih se bo razpravljalo, ko bo pri\u0161el pravi trenutek”. Visoka zunanjepoliti\u010dna predstavnica EU-ja Kaja Kallas je pred kratkim dejala, da mora Evropa k pogovorom z Rusijo pristopiti enotno. Hkrati je poudarila, da “EU ne bo nikoli nevtralen posrednik med Rusijo in Ukrajino”.<\/p>\n

Ruski predsednik Vladimir Putin je izrazil pripravljenost na pogovore z EU-jem in kot najprimernej\u0161ega sogovornika ozna\u010dil nekdanjega nem\u0161kega kanclerja Gerharda Schr\u00f6derja, kar so v Bruslju zavrnili.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Vojna
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tVojna v Ukrajini traja \u017ee ve\u010d kot \u0161tiri leta. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tG7 za zmanj\u0161anje odvisnosti od Kitajske pri oskrbi s kriti\u010dnimi surovinami<\/p>\n

Voditelji dr\u017eav G7 so se na vrhu zavzeli tudi za zmanj\u0161anje odvisnosti od Kitajske pri oskrbi s kriti\u010dnimi surovinami. Dele\u017e kitajskih surovin bi se moral do leta 2030 zmanj\u0161ati na 60 odstotkov, nato pa \u010dim prej na 50 odstotkov, so zapisali v skupni izjavi.<\/p>\n

“Odvisnost od Kitajske pri kriti\u010dnih surovinah bi se morala do leta 2030 zmanj\u0161ati na raven pod 60 odstotkov, nato pa bi se morala postopno \u0161e naprej zmanj\u0161evati z ambicijo, da \u010dim prej dose\u017eemo 50 odstotkov.”<\/p>\n

Kot partnerska dr\u017eava je izjavo podprla tudi Avstralija.<\/p>\n

Kitajska je vodilna svetovna dobaviteljica kriti\u010dnih surovin oziroma redkih zemelj, predvsem EU in ZDA pa so mo\u010dno odvisni od njihovega uvoza. Te surovine so bistvene za sodobno tehnologijo, vklju\u010dno s pametnimi telefoni, vetrnimi turbinami, elektri\u010dnimi vozili in voja\u0161ko opremo.<\/p>\n

Kljub obse\u017enim omejitvam, ki jih je uvedla sama v \u010dasu zaostrovanja trgovinskih odnosov z ZDA, je Kitajska lani izvoz redkih zemelj medletno pove\u010dala za 12,9 odstotka, na 62.585 ton.
Poleg tega so voditelji dr\u017eav G7 danes pozvali velika tehnolo\u0161ka podjetja, naj razvijejo orodja za zagotovitev varnosti mladoletnikov na spletu. “Ponudnike digitalnih storitev pozivamo, naj razvijejo in uporabljajo tehnologijo in sisteme, ki zagotavljajo varne, za\u0161\u010ditene in starosti primerne izku\u0161nje,” so navedli v skupni izjavi.<\/p>\n

Sprejeli so jo po delovnem kosilu z nekaterimi vodilnimi predstavniki panoge, med katerimi sta bila prvi mo\u017e ameri\u0161ke dru\u017ebe OpenAI, pod okrilje katere sodi klepetalni robot ChatGPT, Sam Altman in izvr\u0161ni direktor dru\u017ebe Anthropic Dario Amodei.<\/p>\n

Vse ve\u010d strokovnjakov namre\u010d opozarja, da so mladoletniki na spletu izpostavljeni vse ve\u010d \u0161kodljivim vsebinam. Mehanizmi, ki naj bi jim prepre\u010devali dostop, pogosto ne delujejo oziroma jih je preprosto zaobiti.<\/p>\n

\t\t\t\tG7 enotno podprl Ukrajino<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ob robu vrha G7. Foto: Reuters Prav tako je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":130682,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[15220,32,35,31,34,36,421,37,38,33,71,882],"class_list":["post-130681","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-g7","tag-headlines","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-rusija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-top-stories","tag-ukrajina","tag-vojna"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116767972702492559","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/130681","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=130681"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/130681\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/130682"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=130681"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=130681"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=130681"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}