{"id":131062,"date":"2026-06-18T08:07:19","date_gmt":"2026-06-18T08:07:19","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/131062\/"},"modified":"2026-06-18T08:07:19","modified_gmt":"2026-06-18T08:07:19","slug":"sokantna-izguba-openai-predlani-5-milijard-lani-pa-ze-skoraj-39-milijard-dolarjev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/131062\/","title":{"rendered":"\u0160okantna izguba OpenAI: predlani 5 milijard, lani pa \u017ee skoraj 39 milijard dolarjev"},"content":{"rendered":"<p>OpenAI je bil ustanovljen kot neprofitna organizacija, namenjena odgovornemu razvoju umetne inteligence za dobrobit celotnega \u010dlove\u0161tva,\u00a0ne le elit. Od takrat se je veliko\u00a0spremenilo. O odgovornem razvoju bi se dalo razpravljati. Z odlo\u010ditvijo, da gre OpenAI na borzo, se poslavljajo tudi ideali o slu\u017eenju \u010dlove\u0161tvu in jih zamenjuje slu\u017eenje interesom delni\u010darjev.<\/p>\n<p>Ni pa se OpenAI \u0161e poslovil od svojega neprofitnega poslovnega modela. Samostojni novinar Ed Zitron je namre\u010d <a href=\"https:\/\/www.wheresyoured.at\/exclusive-openai-financials\/\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">razkril<\/a>, da je finan\u010dna luknja OpenAI pravzaprav \u0161e ve\u010dja, kot smo si predstavljali. Lani naj bi podjetje izgubilo \u017ee skoraj 39 milijard dolarjev, kar so zastra\u0161ujo\u010de \u0161tevilke. Zitronovo razkritje je preveril in potrdil tudi Financial Times. \u0160e leta 2024 so izgube OpenAI zna\u0161ale pet milijard dolarjev.<\/p>\n<p>Prihodki pridno rasli<\/p>\n<p>Zitronovi dokumenti ka\u017eejo, da so se prihodki OpenAI s 3,7 milijarde dolarjev v letu 2024 sicer povzpeli na 13,07 milijarde dolarjev v letu 2025. Financial Times dodaja, da so se mese\u010dni prihodki podjetja do konca leta 2025 dvignili \u017ee na skoraj dve milijardi dolarjev. Gre za resne \u0161tevilke, ki nakazujejo dejansko rast posla. Je pa problem umetne inteligence, da so stro\u0161ki njenih uporabnikov ta hip izredno subvencionirani s strani ponudnikov, ki se borijo za tr\u017eni dele\u017e.<\/p>\n<p>    <a class=\"se-card__wrap se-card--link\" href=\"https:\/\/www.dnevnik.si\/nedeljski\/prosti-cas\/znanost-in-tehnologija\/ste-igrali-pokemon-go-vasi-posnetki-so-koncali-v-rokah-vojaske-industrije-2808760\/\" data-upscore-url=\"\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" class=\"se-image se-image--card\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Wide-1132604-400.webp\" alt=\"\ufeff- 13.07.2016 - igranje Pokemona  \/\/FOTO: Jaka Gasar\"\/><\/p>\n<p>umetna inteligenca<\/p>\n<p>Ste igrali pokemon go? Va\u0161i posnetki so kon\u010dali v rokah voja\u0161ke industrije<\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>Celotne\u00a0prihodke OpenAI so leta 2024 in 2025 presegli \u017ee zgolj stro\u0161ki za raziskave in razvoj. Ti so s 7,81 milijarde dolarjev v letu 2024 zrasli na ogromnih 19,18 milijarde dolarjev v letu 2025.<\/p>\n<p>Te stro\u0161ke je morda \u0161e mogo\u010de\u00a0nekako relativizirati z oceno, da gre za novo tehnologijo, ki trenutno zahteva ve\u010dje vlo\u017eke v razvoj, kot bo to potrebno, ko bo tehnologija dosegla zrelost. \u0160e ve\u010dji problem za OpenAI pa predstavlja stro\u0161ek\u00a0samega ponujanja izdelka uporabnikom. Za proizvodnjo in distribucijo svojih izdelkov je OpenAI leta 2024 porabil 2,65 milijarde dolarjev, lani pa \u017ee 7,5 milijarde dolarjev. Stro\u0161ki prodaje in tr\u017eenja so se z 1,11 milijarde dolarjev v letu 2024 pove\u010dali na 5,73 milijarde dolarjev v letu 2025.<\/p>\n<p>Stro\u0161ki samega poslovanja OpenAI so se z 8,78 milijarde dolarjev v letu 2024 pove\u010dali na vrtoglavih 20,92 milijarde dolarjev v letu 2025. Prav to pa me\u010de hude dvome o obljubi OpenAI, da bodo dobi\u010dkonosni do leta 2030. V prid pa jim govori, da so se operativne izgube, izra\u017eene v odstotku od prihodkov, z 237 odstotkov v letu 2024 zni\u017eale na \u00bble\u00ab\u00a0160 odstotkov v letu 2025.<\/p>\n<p>Pojavili so se sicer poskusi\u00a0relativiziranja izgub. Za Financial Times je spregovorila \u00bboseba, seznanjena z zadevo\u00ab, ki trdi, da je v skupni stro\u0161ek vklju\u010den tudi stro\u0161ek, povezan z vrednotenjem vlagateljev, ki se je spremenilo med preoblikovanjem podjetja v pridobitno strukturo v letu 2025. Brez tega naj bi izguba zna\u0161ala \u00bble\u00ab\u00a0osem milijard dolarjev. Zitron trditvam anonimnega sogovornika ne verjame in trdi, da so podatki o operativnih stro\u0161kih podjetja jasni in da niso povezani z vrednotenjem vlagateljev.<\/p>\n<p>Nora razlika med ceno in stro\u0161kom<\/p>\n<p>Glavni problem OpenAI in drugih razvijalcev umetne inteligence je, da vsak novi uporabnik pri trenutnih cenah ne predstavlja dobi\u010dka, temve\u010d predvsem dodatni stro\u0161ek. Prav tako ni mogo\u010de ra\u010dunati, da bodo stro\u0161ki gradnje podatkovnih centrov izginili, saj bo treba tudi zgrajene centre vzdr\u017eevati. Zlasti pa imajo grafi\u010dne kartice, ki poganjajo umetno inteligenco, rok uporabe. Nekatere bodo z uporabo odpovedale, vse pa bodo \u017ee kmalu postale zastarele. Kdor bo \u017eelel dr\u017eati korak z najbolj\u0161imi, bo moral redno obnavljati drago strojno opremo. Stro\u0161ek pa bo \u0161e naprej predstavljala tudi elektrika, potrebna za delovanje podatkovnih centrov.<\/p>\n<p>    <a class=\"se-card__wrap se-card--link\" href=\"https:\/\/www.dnevnik.si\/nedeljski\/prosti-cas\/znanost-in-tehnologija\/smo-tik-pred-pokom-baloncka-ui-gre-na-borzo-podjetja-pa-ze-omejujejo-njeno-uporabo-2807615\/\" data-upscore-url=\"\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" class=\"se-image se-image--card\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Wide-roboti432565756-400.webp\" alt=\"Umetna inteligenca AI\"\/><\/p>\n<p>Umetna inteligenca<\/p>\n<p>Smo tik pred pokom balon\u010dka? UI gre na borzo, podjetja \u017ee omejujejo njeno uporabo<\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>\u010ce bi OpenAI \u017eelel postati dobi\u010dkonosen, bi moral za\u010deti zara\u010dunavati resni\u010dno ceno uporabe umetne inteligence uporabnikom. To pa je trenutno zelo nepriljubljena poteza. Zasebni in profesionalni uporabniki smo pogosto navdu\u0161eni nad tem, kaj uspe ustvariti ali narediti umetni inteligenci, ko gre vse po na\u010drtih. Je pa velik del tega navdu\u0161enja, zlasti pri brezpla\u010dnih uporabnikih, povezan tudi z dejstvom, da imamo opravka z orodjem, ki lahko naredi nekaj spektakularnega, ne da bi nas kaj stalo.<\/p>\n<p>Vpra\u0161anje je, ali bi bili nad nasveti dvomljive kakovosti in ki\u010dastimi vo\u0161\u010dilnicami, ki nam jih na hitro oblikuje umetna inteligenca,\u00a0enako navdu\u0161eni, ko bi zanje morali pla\u010dati dejanski stro\u0161ek proizvodnje. Na podlagi izra\u010dunov analitskega podjetja SemiAnalysis OpenAI za vsakega uporabnika, ki mese\u010dno pla\u010duje 200 evrov naro\u010dnine in izkoristi celotno dodeljeno porabo, utrpi za 14.000\u00a0dolarjev uporabnih stro\u0161kov.<\/p>\n<p>Ni poti do dobi\u010dkonosnosti?<\/p>\n<p>\u00bbFinan\u010dno stanje podjetja OpenAI\u00a0mo\u010dno vzbuja skrbi,\u00ab izgube komentira Zitron. \u00bbIzgube v vi\u0161ini 38,53 milijarde dolarjev so astronomske in veliko vi\u0161je, kot je ve\u010dina verjela, da bodo. Zdi se tudi, da izgube iz leta v leto skokovito rastejo, zato nisem prepri\u010dan, kako lahko to podjetje sploh najde pot do kakr\u0161ne koli vzdr\u017enosti ali dobi\u010dkonosnosti.\u00ab<\/p>\n<p>    <a class=\"se-card__wrap se-card--link\" href=\"https:\/\/www.dnevnik.si\/nedeljski\/prosti-cas\/znanost-in-tehnologija\/porocilo-ozn-umetna-inteligenca-bo-do-leta-2030-podvojila-porabo-elektricne-energije-2807225\/\" data-upscore-url=\"\" rel=\"nofollow noopener\" target=\"_blank\"><\/p>\n<p>        <img decoding=\"async\" class=\"se-image se-image--card\" src=\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Wide-Artificial_intelligence_1-400.webp\" alt=\"Umetna inteligenca se je vpletla v skoraj vse pore \u017eivljenja\"\/><\/p>\n<p>tehnolo\u0161ka prihodnost<\/p>\n<p>Poro\u010dilo OZN: Umetna inteligenca bo do leta 2030 podvojila porabo elektri\u010dne energije<\/p>\n<p>    <\/a><\/p>\n<p>Podjetje Anthropic, glavni konkurent podjetja OpenAI, je letos poskusilo dvigniti prilive od uporabe njihove umetne inteligence Claude. Svojim profesionalnim naro\u010dnikom so za\u010deli zara\u010dunavati realno porabo umetne inteligence, \u010deprav \u0161e naprej po mo\u010dno subvencionirani ceni. Odlo\u010ditev se je hitro spremenila v katastrofo.<\/p>\n<p>Med prvimi, ki so se nad novim pristopom javno prito\u017eili, je bil Uberjev \u0161ef operacij Andrew Macdonald. Povedal je, da je z Anthropicovim novim poslovnim modelom vse te\u017eje upravi\u010diti uporabo UI v podjetju. Kaj ga je privedlo do te ocene? Podjetje je \u017ee do aprila letos porabilo celotno letno zakupljeno porabo Anthropicove umetne inteligence Claude code. Nad porabo so bili zaskrbljeni tudi pri Amazonu, kjer so uvedli ukrepe za zajezitev \u010dezmerne porabe. Ukrepe za omejitev porabe so uvedli tudi pri Meti, Applu, Microsoftu, Samsungu in \u0161e mnogih drugih podjetjih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"OpenAI je bil ustanovljen kot neprofitna organizacija, namenjena odgovornemu razvoju umetne inteligence za dobrobit celotnega \u010dlove\u0161tva,\u00a0ne le elit.&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":131063,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[5518,81,82,15241,36186,8162,84,36188,83,36187,62,37,58,60,38,36189,1344,13923,1396],"class_list":["post-131062","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-borza","tag-business","tag-economic","tag-financne-izgube","tag-neprofitna-organizacija","tag-openai","tag-poslovni","tag-poslovni-model","tag-poslovni-svet","tag-prihodki-in-stroski","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-stroski-raziskav","tag-tehnoloski-razvoj","tag-trzni-delez","tag-umetna-inteligenca"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116770088362261189","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/131062","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=131062"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/131062\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/131063"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=131062"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=131062"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=131062"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}