{"id":131086,"date":"2026-06-18T08:25:14","date_gmt":"2026-06-18T08:25:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/131086\/"},"modified":"2026-06-18T08:25:14","modified_gmt":"2026-06-18T08:25:14","slug":"slovenska-tehnologija-prihodnosti-rtv-slo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/131086\/","title":{"rendered":"Slovenska tehnologija prihodnosti – RTV SLO"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Projekt
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tProjekt Neo Twin zdru\u017euje najve\u010dje slovenske raziskovalne ustanove in industrijska podjetja. Cilj je razvoj naprednih digitalnih dvoj\u010dkov za elektrificirane sisteme prihodnosti. Foto: MMC RTV SLO\/Avtomobilnost<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Projekt, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), je vreden pribli\u017eno 7,5 milijona evrov, od tega skoraj pet milijonov evrov predstavlja sofinanciranje. Fakulteta za strojni\u0161tvo Univerze v Ljubljani nastopa kot koordinator projekta, ki se uradno za\u010dne 1. julija in bo trajal tri leta.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tVIDEO<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tVabljeni k ogledu celotnega pogovora na povezavi tukaj<\/a>.<\/p>\n

“Gre za izjemno pomemben projekt, ki povezuje znanje \u0161tevilnih raziskovalnih skupin in industrijskih partnerjev. Cilj ni razvoj posamezne komponente, temve\u010d celotnega digitalnega ekosistema za prihodnje elektrificirane sisteme,” pojasnjuje Toma\u017e Katra\u0161nik.<\/p>\n

V konzorciju sodelujejo Fakulteta za strojni\u0161tvo in Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, ra\u010dunalni\u0161tvo in informatiko Univerze v Mariboru, Kemijski in\u0161titut, In\u0161titut Jo\u017eef Stefan, Zavod za gradbeni\u0161tvo Slovenije ter podjetja Hidria, Domel, Smartis, MCIS in Piktronik.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Projekt
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tProjekt bo nove tehnologije preverjal na elektri\u010dnem plovilu in delovnem stroju. Demonstratorja bosta slu\u017eila kot preskusno okolje za validacijo re\u0161itev v realnih razmerah. Foto: MMC RTV SLO\/Avtomobilnost<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tKaj pravzaprav je digitalni dvoj\u010dek?<\/p>\n

Pojem digitalnega dvoj\u010dka je v zadnjih letih postal eden klju\u010dnih izrazov tehnolo\u0161kega razvoja. Gre za digitalno kopijo fizi\u010dnega sistema, ki v realnem \u010dasu spremlja njegovo delovanje in simulira procese v notranjosti. Pri elektri\u010dnih vozilih to pomeni, da lahko ra\u010dunalni\u0161ki model hkrati z delovanjem vozila izra\u010dunava stanja, ki jih klasi\u010dni senzorji ne morejo neposredno zaznati. Dana\u0161nji sistemi praviloma merijo zgolj tok, napetost in temperaturo. To sicer omogo\u010da osnovni nadzor, ne razkriva pa dejanskega stanja klju\u010dnih komponent. Digitalni dvoj\u010dek omogo\u010da bistveno globlji vpogled v procese, ki dolo\u010dajo zmogljivost, \u017eivljenjsko dobo in varnost sistema.<\/p>\n

Katra\u0161nik primerja dana\u0161nje stanje z medicino. \u010ce so dana\u0161nji sistemi podobni merjenju krvnega tlaka in telesne temperature, digitalni dvoj\u010dek predstavlja nekak\u0161no magnetno resonanco baterije, saj omogo\u010da vpogled v njeno notranjost.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Toma\u017e
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tToma\u017e Katra\u0161nik poudarja, da digitalni dvoj\u010dki omogo\u010dajo vpogled v procese, ki jih klasi\u010dni senzorji ne zaznajo. Tak\u0161ne tehnologije bodo pomembno vplivale na razvoj elektri\u010dne mobilnosti. Foto: MMC RTV SLO\/Avtomobilnost<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tVirtualna zaznavala: pogled pod povr\u0161ino<\/p>\n

Ena najpomembnej\u0161ih inovacij projekta so tako imenovana virtualna zaznavala. Klasi\u010dni senzorji merijo fizikalne veli\u010dine neposredno. Virtualna zaznavala pa so matemati\u010dni in fizikalni modeli, ki na podlagi izmerjenih podatkov rekonstruirajo notranja stanja sistema. Pri bateriji to pomeni, da ra\u010dunalni\u0161ki model v realnem \u010dasu ocenjuje koncentracije litija, elektri\u010dne potenciale in druge parametre, ki jih v praksi ni mogo\u010de neposredno meriti.<\/p>\n

Tak\u0161na zaznavala omogo\u010dajo precej natan\u010dnej\u0161o oceno zdravstvenega stanja baterije. Sistem lahko zazna prve znake degradacije, \u0161e preden postanejo vidni pri zmanj\u0161ani zmogljivosti ali pove\u010dani porabi energije. Posledi\u010dno lahko upravljalni sistem prilagodi na\u010din delovanja baterije, omeji obremenitve ali optimizira proces polnjenja ter tako podalj\u0161a njeno \u017eivljenjsko dobo.<\/p>\n

Zakaj so baterije najve\u010dji izziv?<\/p>\n

Elektri\u010dne baterije so danes osrednji element elektri\u010dne mobilnosti, hkrati pa predstavljajo tudi najve\u010dji tehnolo\u0161ki izziv. Njihovo staranje je izjemno kompleksen proces, saj ne gre za en sam mehanizem, ampak za skupek \u0161tevilnih fizikalno-kemijskih pojavov. Med pomembnej\u0161imi je tako imenovano litijevo odlaganje, pri katerem se litij med hitrim polnjenjem ali pri nizkih temperaturah ne vgradi pravilno v elektrodo, ampak se za\u010dne nalagati na njeni povr\u0161ini. Drugi pomemben proces je rast za\u0161\u010ditne plasti SEI, ki sicer nastaja naravno, vendar z leti pove\u010duje notranjo upornost baterije in zmanj\u0161uje njeno u\u010dinkovitost.<\/p>\n

Poleg tega se pojavljajo \u0161e degradacija elektrolita, mehanske po\u0161kodbe elektrod, izguba elektri\u010dnih stikov in nastanek dendritov, ki lahko povzro\u010dijo kratke stike. Vse to vpliva na zmanj\u0161anje kapacitete, pove\u010danje notranje upornosti ter predvsem na varnost delovanja sistema.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Neo
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNeo Twin povezuje umetno inteligenco, fizikalne modele, senzoriko in industrijsko prakso. Nastaja celovita platforma za prihodnjo generacijo elektrificiranih vozil in naprav. Foto: MMC RTV SLO\/Avtomobilnost<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tUmetna inteligenca kot diagnosti\u010dni specialist<\/p>\n

Projekt Neo Twin zdru\u017euje fizikalne modele in umetno inteligenco v ve\u010dnivojsko arhitekturo. Na samem vozilu bodo delovali hitri modeli, ki bodo v realnem \u010dasu spremljali stanje sistema in sprejemali takoj\u0161nje odlo\u010ditve. Zahtevnej\u0161i izra\u010duni bodo potekali na robnih ra\u010dunalni\u0161kih sistemih, medtem ko bodo najkompleksnej\u0161e analize izvajane v oblaku.<\/p>\n

Tam bodo algoritmi umetne inteligence analizirali velike koli\u010dine podatkov iz razli\u010dnih vozil in naprav ter iskali vzorce degradacije. \u010ce dana\u0161nji sistemi predvsem ugotavljajo, kaj se dogaja zdaj, bo nova generacija tehnologije znala napovedati tudi, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Prav ta prognosti\u010dna sposobnost predstavlja eno najve\u010djih dodanih vrednosti projekta.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Eden
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tEden klju\u010dnih ciljev raziskovalcev je zgodnje odkrivanje degradacije baterij. To omogo\u010da prepre\u010devanje okvar, ve\u010djo varnost in dalj\u0161o \u017eivljenjsko dobo sistemov. Foto: MMC RTV SLO\/Avtomobilnost<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tOd laboratorija do plovil in delovnih strojev<\/p>\n

Tehnologije ne bodo ostale zgolj v laboratorijih. Konzorcij bo re\u0161itve preveril na dveh demonstratorjih \u2013 elektri\u010dnem plovilu in delovnem stroju. Tak\u0161ni sistemi predstavljajo zahtevno okolje z velikimi energetskimi obremenitvami in \u0161tevilnimi komponentami, zato omogo\u010dajo realno preverjanje u\u010dinkovitosti digitalnih dvoj\u010dkov.<\/p>\n

Sistem bo lahko na primer med polnjenjem samodejno prilagajal tok glede na dejansko stanje baterije. \u010ce bo zaznal pove\u010dano tveganje za pospe\u0161eno staranje ali varnostno te\u017eavo, bo delovanje ustrezno omejil. \u010ce bo baterija v optimalnem stanju, pa bo omogo\u010dil hitrej\u0161e in u\u010dinkovitej\u0161e polnjenje.<\/p>\n

Tudi projekt za prihodnje generacije raziskovalcev<\/p>\n

Pomemben del projekta predstavlja izobra\u017eevanje novih kadrov. V razvoj bodo vklju\u010deni profesorji, raziskovalci, podoktorski sodelavci, doktorandi, magistranti in diplomanti. V prihodnjih treh letih bo nastalo veliko diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog. Po besedah Katra\u0161nika je prav razvoj znanja in kompetenc eden najpomembnej\u0161ih dolgoro\u010dnih u\u010dinkov projekta. Slovenija namre\u010d svojo konkuren\u010dnost vse bolj gradi na visoko specializiranem znanju, raziskavah in tehnolo\u0161kih ni\u0161ah z visoko dodano vrednostjo.<\/p>\n

Prilo\u017enost za slovensko industrijo<\/p>\n

Projekt Neo Twin presega klasi\u010den model sodelovanja med univerzami in podjetji. Industrijski partnerji niso zgolj uporabniki rezultatov, ampak aktivni soustvarjalci tehnologij. Zato ne nastaja le ena re\u0161itev, temve\u010d celoten nabor novih produktov, od naprednih senzorjev in algoritmov do platform za digitalne dvoj\u010dke. To slovenskim podjetjem odpira mo\u017enost, da postanejo pomembni ponudniki visoko specializiranih tehnologij v globalnih dobavnih verigah. V \u010dasu, ko se evropska industrija spopada z vse ostrej\u0161o konkurenco iz Azije, so prav tak\u0161ne ni\u0161ne tehnologije ena klju\u010dnih razvojnih prilo\u017enosti.<\/p>\n

Projekt Neo Twin tako ni zgolj raziskovalni projekt. Predstavlja ambicijo, da Slovenija na podro\u010dju digitalizacije, umetne inteligence in elektri\u010dne mobilnosti postane prepoznaven del evropskega tehnolo\u0161kega prostora.<\/p>\n

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora na povezavi tukaj<\/a>.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Projekt Neo Twin zdru\u017euje najve\u010dje slovenske raziskovalne ustanove in industrijska podjetja. Cilj je razvoj naprednih digitalnih dvoj\u010dkov za…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":131087,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[10436,81,82,810,84,83,62,37,58,60,38,36195],"class_list":["post-131086","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-baterija","tag-business","tag-economic","tag-elektricni-avtomobili","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-tomaz-katrasnik"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116770159138733828","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/131086","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=131086"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/131086\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/131087"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=131086"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=131086"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=131086"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}