{"id":131238,"date":"2026-06-18T10:32:11","date_gmt":"2026-06-18T10:32:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/131238\/"},"modified":"2026-06-18T10:32:11","modified_gmt":"2026-06-18T10:32:11","slug":"grahek-konkurenca-je-najboljse-zdravilo-za-nic-obresti-na-prihranke","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/131238\/","title":{"rendered":"Grahek: Konkurenca je najbolj\u0161e zdravilo za ni\u010d obresti na prihranke"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Andra\u017e
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAndra\u017e Grahek. Foto: BoBo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Evropska centralna banka je prej\u0161nji teden po treh letih zvi\u0161ala obrestne mere. Da se te na slovenskih bankah navadno \u010dez no\u010d prevedejo v dra\u017eja posojila, ne pa tudi v vi\u0161je obrestni na depozite, opozarjajo tako v Banki Slovenije kot tudi \u0161tevilni poznavalci. \u010ce Banka Slovenije razen “moralnega prepri\u010devanja” nima na voljo drugih ukrepov, se utegne slovenskim bankam zgoditi konkurenca tujih digitalnih bank \u2013 marsikateri Slovenec je tja zaradi ugodnej\u0161ih pogojev \u017ee prenesel svoja sredstva. Katere so pasti in prilo\u017enosti, smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali s finan\u010dnim analitikom Andra\u017eem Grahkom, direktorjem in partnerjem v podjetju Capital Genetics.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Prej\u0161nji teden je Evropska centralna banka po treh letih zvi\u0161ala obrestne mere za \u010detrt to\u010dke. Referen\u010dna mera je zdaj 2,25. Vi\u0161je obrestne mere prebivalci najprej ob\u010dutimo pri posojilih. Kot pravi Grahek, je opazil, da so na\u0161e banke \u017ee malce prilagodile ponudbo. “Takoj\u0161nji u\u010dinek imajo posojila s spremenljivo obrestno mero zaradi tega, ker se ta vedno ve\u017eejo na medban\u010dno obrestno mero EURIBOR. Ta se je za\u010dela zvi\u0161evati \u017ee v pri\u010dakovanju tega povi\u0161anja in pri\u010dakovati je, da bi kak\u0161no zvi\u0161anje lahko sledilo poleti.” Pri fiksnih obrestnih merah se to po njegovem odra\u017ea druga\u010de, saj je sploh pri stanovanjskih posojilih ro\u010dnost dalj\u0161a. “Eno tak\u0161no takti\u010dno zvi\u0161anje malce manj vpliva na pogled, kje bodo obrestne mere na 20, 30, 15 ali 10 let. Malo \u017ee vpliva, a ne veliko.” Grahek ob tem poudarja, da se je pri nas v zadnjih letih ob ponudbi dokaj ugodnih fiksnih obrestnih mer sestava stanovanjskih posojil zelo spremenila. Ve\u010dina ima tako zdaj fiksno obrestno mero.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV Banki Slovenije za zdaj ra\u010dunajo predvsem na moralno prepri\u010devanje bankirjev, da bi politiko ECB bolj enakomerno prenesli na obe plati kovanca. Foto: \u017diga \u017divulovi\u0107 jr.\/BoBo<\/p>\n

Banke tako reko\u010d \u010dez no\u010d prilagodijo obrestne mere pri posojilih, tudi Banka Slovenije pa opozarja, da so zelo po\u010dasne pri obrestih na depozite ali pa jih celo ne prilagodijo. Slovenci imamo tako v bankah pribli\u017eno 30 milijard evrov sredstev, ve\u010dinoma na vpogled, ki neobrestovana in ob inflaciji izgubljajo vrednost. “Po mojem se banke tukaj ne bodo premaknile, dokler se ne zgodi vesoljni potres, ki bo spremenil cel poslovni model. To tudi neformalno priznavajo, \u010de koga kaj vpra\u0161a\u0161.” Kot dodaja Grahek, se banke malce prilagajajo pri vezanih vlogah. “Tam se potem za\u010dnejo obrestne mere pri 0,1 odstotka, po\u010dasi gre proti pol odstotka in ve\u010d, recimo na \u0161est mesecev.”<\/p>\n

V\u010dasih katera od bank \u017eeli aktivno zbirati depozite prebivalstva in za\u010dasno ponuja malce vi\u0161jo obrestno mero, a Grahek svari, da je tu potrebna posebna pozornost, ker je v\u010dasih to vezano na nakup drugega produkta. “Za 12 mesecev vam recimo ponudijo 4-odstotno obrestno mero, ampak morate hkrati enak znesek vlo\u017eiti v neki investicijski sklad, ki ga ponujajo. To pa ni preprosta ponudba, ker s tem sprejemate tudi tveganja. In \u010de nismo zelo pozorni, hitro razumemo narobe.”<\/p>\n

Kako odpraviti razliko pri obrestnih merah za posojila in za depozite?
Gre pri razli\u010dnem obrestovanju posojil in depozitov le za kovanje dobi\u010dkov bank ali je to razlikovanje upravi\u010deno? Kot pravi Grahek, nam bodo v na\u0161ih najve\u010djih bankah najverjetneje odgovorili, da je javna korist v tem, da imamo cenej\u0161a posojila kot drugje v EU-ju, kjer banke tradicionalno pla\u010dujejo obresti tudi na teko\u010da denarna sredstva (sicer ne prav vse). “Dejstvo je, da lahko banke na tako majhnem trgu, kot je na\u0161, sploh ker imamo visoko koncentracijo tr\u017enega dele\u017ea v dveh bankah, uveljavljajo svojo mo\u010d bolj prosto kot na bolj konkuren\u010dnem trgu. In to je v njihovem interesu. Zakaj bi zvi\u0161evali obrestne mere depozitom, \u010de tako la\u017eje nadzorujejo obrestno mar\u017eo?” Ker je ve\u010d posojil fiksnih, to banke \u0161e manj spodbuja v to smer.<\/p>\n

Kot pravi Grahek, je to vpra\u0161anje tudi za regulatorja. Toda v Banki Slovenije pravijo, da za zdaj ra\u010dunajo predvsem na moralno prepri\u010devanje bankirjev, da bi politiko ECB bolj enakomerno prenesli na obe plati kovanca. Kot pravi Grahek, bo tu zelo pomemben pritisk javnosti. “Poi\u0161\u010dite na\u010din za varne nalo\u017ebe, kjer lahko nekaj dobite za denar, ki ga imate na ra\u010dunu. Ga lahko ve\u017eete pri svoji lastni banki? Poglejte vsaj ponudbo, ne bodite leni.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Digitalne
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDigitalne platforme, kot sta Revolut in Trade Republic, predvsem pri “digitalni” generaciji \u017ee predstavljata konkurenco klasi\u010dnim bankam. Foto: EPA<\/p>\n

Digitalne platforme \u2013 konkurenca, ki jo potrebuje na\u0161 ban\u010dni sistem?
Kot pravi Grahek, obstaja veliko alternativ vezavi sredstev v bankah, in te niso nujno konkurenca klasi\u010dnemu ban\u010dnemu sistemu, ampak so mu lahko komplementarne, na primer digitalne platforme. “Digitalne platforme imajo licence in s tem enaka jamstva kot klasi\u010dne banke. Tja lahko vlo\u017eite tudi manj\u0161a sredstva in prejemate obresti. Zakaj? Ker je njihov poslovni model druga\u010den. Namenjen je predvsem uporabnikom, ki \u017eelijo var\u010devati in plemenititi svoja sredstva, ne pa recimo pridobivati posojil.”<\/p>\n

Tako imenovane neo banke in druge platforme, ki ponujajo te storitve, so pri nas \u017ee precej priljubljene, predvsem pri generacijah, ki so, kot pravi Grahek, odra\u0161\u010dale z internetom in mobilnim telefonom v roki.<\/p>\n

“Revolut je, na primer, ena izmed najve\u010djih evropskih bank, ki deluje prakti\u010dno v vseh evropskih dr\u017eavah in ponuja ban\u010dne ra\u010dune, pla\u010dila, zraven pa tudi razli\u010dne druge mo\u017enosti, kot so var\u010devanje in v nekaterih dr\u017eavah v prihodnosti razmi\u0161ljajo tudi o ponudbi posojil prebivalstvu.” Razlika v primerjavi z lokalnimi bankami je, da gre za panevropsko banko, ki je tudi zelo velika. Zato postaja tudi konkurenca. “Prvo zdravilo za sistem je konkurenca. \u010ce je pravilno regulirana, \u010de je po\u0161tena, je konkurenca zdrava za stranke.”<\/p>\n

Med najbolj priljubljenimi platformami pri nas je \u0161e N26, ki ima nem\u0161ko ban\u010dno licenco (Revolut jo ima v Zdru\u017eenem kraljestvu, po brexitu pa so jo morali pridobiti tudi od ECB; nadzira jo litovska centralna banka), pa tudi platforma Trade Republic, ki je namenjena predvsem plemenitenju premo\u017eenja. “Vse te platforme ponujajo razli\u010dne obrestne mere na teko\u010da sredstva. Trade Republic, na primer, ponuja enako obrestno mero na teko\u010de sredstvo, kot jo ima v danem trenutku ECB. Tako so zdaj, ko jo je ECB zvi\u0161ala na 2,25, svojim uporabnikom na teko\u010da sredstva do 50 tiso\u010d evrov ponudili tak\u0161no obrestovanje. S tem nekako izzivajo tradicionalne banke.”<\/p>\n

Varnost depozitov na digitalnih platformah
Vse tri zgoraj omenjene digitalne platforme imajo ban\u010dno licenco znotraj evrskega sistema, kar pomeni enak sistem jamstev za vloge kot pri tradicionalnih bankah, tudi NLB ali OTP. Tveganja so po Grahkovih besedah lahko bolj operativna. “Recimo dejstvo, da nimamo podpore v slovenskem jeziku, da nekatere uporabljajo umetno inteligenco za podporo \u2026 Te banke tudi zelo hitro rastejo, hitro pridobivajo veliko uporabnikov in to pomeni, da so predvsem protokoli pri pranju denarja zelo dosledni. Tako se je \u017ee zgodilo, da so kak\u0161nemu uporabniku zaprli ra\u010dun, ker je nehote padel v algoritem pranja denarja prek neke mikrotransakcije \u017eeni ali sinu \u2026 To pa pomeni samo, da regulator opravlja svoje delo.”<\/p>\n

Vabljeni, da se naro\u010dite na podkast Ob osmih.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAndra\u017e Grahek: Konkurenca je najbolj\u0161e zdravilo za nizke obresti na prihranke<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Andra\u017e Grahek. Foto: BoBo Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google Evropska centralna banka je prej\u0161nji teden po…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":131239,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,24548,34670,82,2779,16678,84,83,62,37,58,60,38,402],"class_list":["post-131238","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-depoziti","tag-digitalne-banke","tag-economic","tag-konkurenca","tag-obrestne-mere","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-varcevanje"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116770658625550878","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/131238","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=131238"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/131238\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/131239"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=131238"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=131238"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=131238"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}