Podatki za osrednjo in jugozahodno Slovenijo ka\u017eejo, da bo dana\u0161nji dan \u0161e najhladnej\u0161i, pa bo \u017ee danes marsikje \u010dez 30 \u00b0C. Temperature med 30 in 35 \u00b0Celzija lahko pri\u010dakujemo vse do za\u010detka julija. “Vmes bodo kak\u0161ne manj\u0161e oscilacije, a bistvene ohladitve ni pri\u010dakovati,”\u00a0je pojasnil Gregor\u010di\u010d. “Jutranje temperature bodo od nedelje na meji, ko lahko govorimo o izredno toplih oziroma tropskih jutrih.”\u00a0Junija so no\u010di najkraj\u0161e, sonce najmo\u010dnej\u0161e, ko to sovpada \u0161e z dotokom vro\u010dega zraka, je obremenitev hitro povi\u0161ana.\u00a0<\/p>\n
Trenutno je agencija za okolje izdala rumeno stopnjo opozorila, ki pa jo bodo po potrebi dvigali, ko bo vro\u010dina postala dolgotrajnej\u0161a.\u00a0
Najbolj izrazita bo vro\u010dina na Gori\u0161kem, v Vipavski dolini, pa tudi v Slovenski Istri. Tam bo \u0161lo tudi \u010dez \u00a035 \u00b0C.\u00a0<\/p>\n
Kdaj govorimo o vro\u010dinskem valu?<\/p>\n
Klimatologinja Katja Kozjek Mihelec je pojasnila, da se \u0161tevilo vro\u010dinskih valov v zadnjih letih pove\u010duje. O vro\u010dinskem valu govorimo, ko gre za neprekinjeno dlje \u010dasa trajajo\u010de obdobje vro\u010dine, ki je lahko nevarna za \u017eive organizme.\u00a0<\/p>\n
V Sloveniji govorimo o vro\u010dinskem valu, ko je povpre\u010dna dnevna temperatura zraka vsaj tri zaporedne dni nad dolo\u010deno mejno vrednostjo za dolo\u010deno podnebno obmo\u010dje. Slovenija je razdeljena na tri podnebna obmo\u010dja. Za ni\u017eine osrednje in vzhodne Slovenije je ta mejna vrednost 24 \u00b0C, za Primorsko je 25 \u00b0C, za vi\u0161je le\u017ee\u010de obmo\u010dja pa 22 \u00b0C.\u00a0<\/p>\n
Dotok toplega zraka je lahko posledica morske zra\u010dne mase ali celinske subtropske zra\u010dne mase. Morska zra\u010dna masa vsebuje veliko vlage in ni izrazitega temperaturnega trenda. Obi\u010dajno je bolj soparno, no\u010di so toplej\u0161e, tak\u0161ne razmere so idealne za bolj kratke, soparne in obremenilne vro\u010dinske valove. Takrat je temperatura bolj izrazito nad dolgoletnim povpre\u010djem.<\/p>\n
Celinska subtropska zra\u010dna masa je bolj suha, vro\u010da in stabilna, prisoten je izrazitej\u0161i temperaturni dnevni hod. Najvi\u0161je temperature so vi\u0161je, ampak je bolj suho, zato so pogoji bolj idealni za dalj\u0161e in nekoliko manj vro\u010de valove, saj vro\u010dina pono\u010di nekoliko pade.\u00a0<\/p>\n
![\"Vro\u010dina](\"\/media\/img\/c5\/e5\/1f516ff9c5868cdb01e3.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Profimedia<\/p>\n
V zadnjih desetletjih se podalj\u0161uje dol\u017eina in intenziteta vro\u010dinskih valov. Po vro\u010dini so v Sloveniji izstopala leta 2003, 2013, 2022 in 2024.<\/p>\n
Vro\u010dinski val leta 2013 je bil najve\u010dji vro\u010dinski val doslej, takrat je bil dose\u017een slovenski temperaturni rekord. 8. avgusta je bilo zabele\u017eenih 40,8 \u00b0C na Letlai\u0161\u010du Cerklje ob Krki.<\/p>\n
Vro\u010dinski val poleti 2022 je bil dolg in izrazito regionalnega zna\u010daja. Na Primorskem so takrat divjali obse\u017eni po\u017eari na Krasu.\u00a0<\/p>\n
Junij lani je bil najbolj izreden poletni mesec po\u00a0meritvah Arsa, saj je bil 3,6 \u00b0C nad povpre\u010djem in rekordno oson\u010den. Padel je slovenski junijski rekord, ko so 26. junija v Dobli\u010dah pri \u010crnomlju namerili 38,4 \u00b0C.<\/p>\n
V prihodnosti lahko pri\u010dakujemo, da bo temperatura nara\u0161\u010dala, in sicer do konca stoletja za 2 do 3 \u00b0C. Do konca stoletja lahko pri\u010dakujemo ve\u010d tropskih no\u010di, ve\u010d vro\u010dih dni s temperaturo nad 30 \u00b0C. Vro\u010dinski stres se bo stopnjeval. Do konca stoletja lahko pri\u010dakujemo, da bo za mesec ve\u010d vro\u010dinsko napornih dni. “Taki vro\u010dinski valovi kot leta 2013 bi lahko bili nekaj obi\u010dajnega, lahko pa pri\u010dakujemo tudi \u0161e bolj topla poletja,”\u00a0pravi Katja Kozjek Mihelec.\u00a0<\/p>\n
![\"Vro\u010dina,](\"\/media\/img\/35\/fe\/190d60100cfcde14752c.jpeg\"\/)
<\/p>\n
Profimedia<\/p>\n
Vro\u010dina obremeni telo<\/p>\n
Dr. Simona Per\u010di\u010d z NIJZ<\/a> je opozorila, da je treba v \u010dasu vro\u010dinskih valov poskrbeti za najranljivej\u0161e <\/a>skupine, saj sodijo med tiste, ki hitreje zbolevajo zaradi bremena, ki ga na telo povzro\u010da vro\u010dina. Poskrbeti je treba, da ne pride do dehidracije.\u00a0<\/p>\n Zaradi vro\u010dine lahko pride do slabega po\u010dutja, dehidracije, ko\u017enih izpu\u0161\u010dajev, vro\u010dinske iz\u010drpanosti in tudi vro\u010dinske kapi.\u00a0<\/p>\n V obdobju vro\u010dinskih valov fizi\u010dno aktivnost omejimo na zgodnje jutro in pozno popoldne, zmanj\u0161amo nastajanje toplote, izbiramo lahka obla\u010dila. Poskrbeti je treba za za\u0161\u010dito pred soncem in ne pozabiti na uporabo za\u0161\u010ditne kreme s faktorjem najmanj 30.\u00a0<\/p>\n Priporo\u010da se u\u017eivanje lahke hrane, sadja in zelenjave. Previdni moramo biti tudi, da hrano shranjujemo na primerni temperaturi.\u00a0<\/p>\n