{"id":131350,"date":"2026-06-18T12:17:10","date_gmt":"2026-06-18T12:17:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/131350\/"},"modified":"2026-06-18T12:17:10","modified_gmt":"2026-06-18T12:17:10","slug":"foto-prve-tri-otroke-operirali-na-srcu-brez-rezanja-prsnice","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/131350\/","title":{"rendered":"(FOTO) Prve tri otroke operirali na srcu brez rezanja prsnice"},"content":{"rendered":"


\n \"V
\n <\/a><\/p>\n

V UKC Ljubljana smo uspe\u0161no pri\u010deli izvajati program minimalno invazivnih kirur\u0161kih tehnik pri zdravljenju izbranih prirojenih sr\u010dnih napak.<\/p>\n

Ukc<\/p>\n

\n Datum 18. junij 2026 13:45\n <\/p>\n

\n \u010cas branja 4 min\n <\/p>\n

V Univerzitetnem klini\u010dnem centru (UKC) Ljubljana so za\u010deli izvajati program minimalno invazivnih kirur\u0161kih tehnik pri zdravljenju izbranih prirojenih sr\u010dnih napak pri otrocih. Na tiskovni konferenci, kjer so to predstavili, so poudarili, da tak\u0161en na\u010din zdravljenja pomeni manj\u0161o kirur\u0161ko po\u0161kodbo tkiv, manj bole\u010din po posegu, hitrej\u0161e okrevanje, kraj\u0161o rehabilitacijo in bolj\u0161i estetski rezultat.<\/p>\n

Pacientov, ki bomo dele\u017eni te\u00a0metode, ni veliko, na\u010drtujejo pribli\u017eno eno tak\u0161no operacijo na mesec.\u00a0V Sloveniji se sicer vsako leto rodi med 100 in 120 otrok s prirojeno sr\u010dno napako. Doslej so z novo metodo operirali tri otroke, stare od dve do \u0161tiri leta. Prvi rezultati so spodbudni,\u00a0vsi so poseg zelo dobro prestali. Pri nobeni od operacij ni pri\u0161lo do komplikacij, vsi trije pa so bolni\u0161nico zapustili po enem tednu, so povedali.<\/p>\n

Minimalno invazivni pristopi omogo\u010dajo izvedbo nekaterih sr\u010dnih operacij skozi bistveno manj\u0161i kirur\u0161ki pristop kot pri klasi\u010dni operaciji skozi prsnico, je\u00a0povedal Janez Vodi\u0161kar,\u00a0vodja Centra za obravnavo bolnikov s prirojenimi sr\u010dnimi napakami.<\/p>\n

Ne prere\u017eejo prsnice<\/p>\n

Za kaj torej gre?\u00a0Po klasi\u010dnem pristopu morajo prsnico pre\u017eagati ali prerezati ter odmakniti vsa tkiva med njo in srcem, kar je precej invazivno, okrevanje pa zaradi velike po\u0161kodbe v\u010dasih velik izziv. Pri tej tehniki je preglednost idealna ter imajo dober dostop do vseh pomembnih struktur v srcu. Minimalno invazivna metoda pa pomeni, da ne prere\u017eejo prsnice, ampak je dostop do srca drugje, najve\u010dkrat skozi medrebrje.<\/p>\n

\"\u017delijo<\/a><\/p>\n

\u017delijo si, da bi v Ljubljani vzpostavili regionalni center za otro\u0161ko sr\u010dno kirurgijo, ki bi zdravil tudi paciente iz tujine.<\/p>\n

Robert Balen<\/p>\n

Vodi\u0161kar je dodal, da je tak\u0161na operacija pri otrocih \u0161e ve\u010dji izziv, saj je pristop do srca bistveno manj\u0161i, vidni so le nekateri deli srca, operacija pa je tehni\u010dno izvedena povsem enako kot po klasi\u010dnem pristopu. Med operacijo samo srce ustavijo, in sicer s pomo\u010djo raztopine, ki ima visoko koncentracijo kalija in magnezija. V tem \u010dasu srce in plju\u010da nadome\u0161\u010da naprava za zunajtelesni krvni obtok, je \u0161e razlo\u017eil.<\/p>\n

Kdo je primeren za tak poseg?<\/p>\n

Za novo metodo niso primerni vsi otroci, ki potrebujejo operacijo na srcu.\u00a0Zaenkrat jo bodo uporabljali pri otrocih z enostavno sr\u010dno napako, ki so te\u017eji od 10 kilogramov. Gre za atrijsko septalno okvaro (ASD), eno najpogostej\u0161ih\u00a0prirojenih\u00a0sr\u010dnih\u00a0napak, pri kateri del krvi ves \u010das te\u010de iz leve v desno stran srca in povzro\u010da obremenitev srca. Na\u010deloma imajo otroci s tako sr\u010dno napako relativno malo te\u017eav poleg sr\u010dnega popu\u0161\u010danja. “Tisto, \u010desar nas je strah ob takih povezavah, pa je, da lahko pride do t. i. paradoksne embolije, ki lahko povzro\u010da mo\u017egansko kap, zato se vse te luknjice v srcu zaprejo, ponavadi do pred\u0161olske dobe,” je pojasnil Vodi\u0161kar.<\/p>\n

\"Izku\u0161ena<\/a><\/p>\n

Izku\u0161ena kirur\u0161ka ekipa je z novo metodo uspe\u0161no opravila posege pri treh otrocih, starih dve do \u0161tiri leta.\u00a0<\/p>\n

Ukc<\/p>\n

Hiter razvoj stroke<\/p>\n

Metoda sicer daje mo\u017enost operacije tudi drugih, bolj kompleksnih sr\u010dnih napak, a stroka ne \u017eeli prehitevati. Kot pravi Vodi\u0161kar, bodo nadaljevali operacije drugih sr\u010dnih napak, ko se bodo vsi, ki sodelujejo pri posegu, po\u010dutili dovolj varno.\u00a0\u017delijo si namre\u010d, da bi v Ljubljani vzpostavili regionalni center za otro\u0161ko sr\u010dno kirurgijo, ki bi zdravil tudi paciente iz tujine. Del pacientov se sicer tudi iz Slovenije \u0161e vedno zdravi v tujini, najve\u010dkrat sodelujejo z nem\u0161kim centrom v M\u00fcnchnu.\u00a0<\/p>\n

\"Janez<\/a><\/p>\n

Janez Vodi\u0161kar, Ivan Kne\u017eevi\u010d in Marko Jug<\/p>\n

Ukc<\/p>\n

Strokovni direktor kirur\u0161ke klinike UKC Ljubljana\u00a0Ivan Kne\u017eevi\u010d je\u00a0povedal, da smo v zadnjem \u010dasu pri\u010da zelo hitremu razvoju otro\u0161ke sr\u010dne kirurgije in kirurgije prirojenih sr\u010dnih napak:\u00a0“Pred kratkim so bile izvedene tri minimalno invazivne operacije pri otrocih. To so trije posegi, trije majhni bolniki, vendar zelo velik korak za na\u0161o ustanovo in za Slovenijo.”\u00a0<\/p>\n

Ob tem je \u010destital celotni ekipi, ki je sodelovala pri zdravljenju, in poudaril, da taki dose\u017eki niso nikoli rezultat samo ene osebe, ampak so delo ekipe, za katero stojijo leta u\u010denja, priprav in zaupanja med sodelavci.<\/p>\n

\"Po<\/a><\/p>\n

Po klasi\u010dnem pristopu morajo prsnico pre\u017eagati ali prerezati ter odmakniti vsa tkiva med njo in srcem, kar je precej invazivno, okrevanje pa zaradi velike po\u0161kodbe v\u010dasih velik izziv.<\/p>\n

Ukc<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V UKC Ljubljana smo uspe\u0161no pri\u010deli izvajati program minimalno invazivnih kirur\u0161kih tehnik pri zdravljenju izbranih prirojenih sr\u010dnih napak.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":131351,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[36241,124,36239,503,36240,62,37,58,60,38,18616,36238,4391],"class_list":["post-131350","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-janez-vodiskar","tag-ljubljana","tag-operacija-na-srcu","tag-otroci","tag-otroska-srcna-kirurgija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-srce","tag-srcni-bolnik","tag-ukc-ljubljana"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116771071480872092","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/131350","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=131350"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/131350\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/131351"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=131350"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=131350"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=131350"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}