{"id":131435,"date":"2026-06-18T13:17:09","date_gmt":"2026-06-18T13:17:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/131435\/"},"modified":"2026-06-18T13:17:09","modified_gmt":"2026-06-18T13:17:09","slug":"zelo-slabe-novice-za-benjamina-netanjahuja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/131435\/","title":{"rendered":"Zelo slabe novice za Benjamina Netanjahuja"},"content":{"rendered":"

\u017de v prvi polovici lanskega leta smo videli prvi opozorilni znak, da ameri\u0161ka voja\u0161ka mo\u010d ni popolnoma brezmejna. Marca so namre\u010d Ameri\u010dani za\u010deli napadati hutijevce v Jemnu (islamisti\u010dna \u0161iitska skupina, ki je velika zaveznica \u0161iitskega Irana).<\/p>\n

Slaba napoved: Ameri\u010dani ne morejo zlomiti hutijevcev<\/p>\n

A trdo\u017eivi hutijevci, ki so od oktobra 2023 z napadi na trgovske ladje v Rde\u010dem morju in Adenskem zalivu oziroma v o\u017eini Bab el Mandeb motili svetovno trgovino (napadi so se za\u010deli v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi), se zaradi ameri\u0161kih napadov iz zraka niso zlomili. Maja lani je sledil dogovor, po katerem so se hutijevci odpovedali napadom na ameri\u0161ke ladje, ne pa tudi na izraelske.<\/p>\n

Junija lani so Izraelci spro\u017eili napade na Iran. Tel Aviv ima teokratsko-klerikalno oblast v Teheranu \u017ee desetletja za veliko geopoliti\u010dno gro\u017enjo (zaradi iranske podpore Hamasu v Gazi, hutijevcem v Jemnu in Hezbolahu v Libanonu ter zaradi razvoja balisti\u010dnih raket in jedrskega programa).<\/p>\n

Junijska 12-dnevna vojna: Izrael sam ne more zlomiti Irana<\/p>\n

A izraelska 12-dnevna vojna proti Iranu je pokazala, da 9,4-milijonski Izrael kljub svoji veliki voja\u0161ki mo\u010di s konvencionalnim oro\u017ejem ne more spraviti na kolena 93-milijonskega\u00a0Irana. Po nekaterih izra\u010dunih je Izraelcem \u017ee za\u010delo zmanjkovati prestreznih raket, s katerimi so se branili pred napadi iranskih balisti\u010dnih raket in dronov. V skrajnem primeru bi se lahko zgodilo, da bi se Izrael po\u010dutil tako ogro\u017eenega, da bi proti Iranu celo uporabil jedrsko oro\u017eje.<\/p>\n

\"Med<\/p>\n

Med 13. in 24. junijem lani je potekala t. i. 12-dnevna vojne med Izraelom in Iranom, ki jo je za\u010del Tel Aviv. Za\u010delo se je z izraelskimi uspehi (uni\u010denje voja\u0161kih objektov, likvidacije iranskih jedrskih znanstvenikov in visokih \u010dastnikov …), a je judovska dr\u017eava iz dneva v dan drsela v slab\u0161i polo\u017eaj. Po nekaterih izra\u010dunih je Izraelu hitro kopnelo \u0161tevilo prestreznih raket za uni\u010denje iranskih balisti\u010dnih raket in dronov. Na fotografiji: izraelske prestrezne rakete visoko na nebu (\u017ee na robu vesolja) uni\u010dujejo iranske izstrelke.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Verjetno so bile izraelske velike te\u017eave v obrambi pred iranskimi izstrelki razlog, da je v vojno med dvema dr\u017eavama, ki se je odvijala izklju\u010dno v zraku in tako reko\u010d tudi na robu vesolja (tu so izraelske prestrezne rakete uni\u010devale iranske balisti\u010dne rakete), posegel Donald Trump. Ta je\u00a0poslal strate\u0161ke bombnike, ki naj bi \u2013 tako je lani trdil Trump \u2013 uni\u010dile iranske jedrske objekte, nujne za izdelavo jedrskega oro\u017eja (Iran sicer trdi, da ne razvija jedrskega oro\u017eja). Izraelsko-iranski spopadi so se tako kon\u010dali.<\/p>\n

Epski bes: skupna vojna ZDA in Izraela proti Iranu<\/p>\n

A ne za dolgo. Ker je Netanjahu sku\u0161al strmoglaviti oblast v Iranu in voja\u0161ko drasti\u010dno oslabiti Iran, podobnemu cilju pa se je nagibal tudi Trump, so Izrael in ZDA 28. februarja proti Iranu za\u010deli voja\u0161ko operacijo Epski bes (Epic fury).<\/p>\n

Verjetno je Trumpa opogumilo uspe\u0161no zajetje venezuelskega voditelja Nicolasa Madura 3. januarja letos, ki je \u0161lo kot po maslu. Predvideval je, da bo podobno uspe\u0161en tudi voja\u0161ki napad na Iran. \u0160e zlasti, ker so iz Irana prihajale informacije o nepriljubljenosti islamske oblasti, ki je januarja letos mno\u017ei\u010dne proteste zatrla s pobijanjem \u2013 po informacijah protire\u017eimskih Irancev je bilo pobitih na tiso\u010de protestnikov.<\/p>\n

Spektakularen za\u010detek, nato pa Iran uporabi svojo “atomsko bombo”\u00a0<\/p>\n

Vojna se je za\u010dela spektakularno. Izraelu in ZDA je uspelo ubiti iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja in \u0161tevilne druge iranske voditelje. A Iran se ni zlomil \u2013 za\u010deli so se napadi na Izrael in ameri\u0161ke arabske zaveznice ob Perzijskem zalivu. Tudi ni bilo mno\u017ei\u010dne vstaje iranskega prebivalstva proti oblasti visokih duhovnikov in iranskih revolucionarnih gardistov.<\/p>\n

\"Verjetno<\/p>\n

Verjetno je Trump pri\u010dakoval, da se bo Iran hitro sesedel, ko bo obglavljeno njegovo vodstvo, a se to ni zgodilo. Da Trumpu te\u010de voda v grlo, je bilo jasno \u017ee po nekaj dnevih vojne, ko je sku\u0161al nagovoriti iranske Kurde v vojno proti oblasti v Teheranu (proti temu je bil tur\u0161ki predsednik Recep Tayyip Erdogan; vpra\u0161anje je tudi, ali so iranski kurdski gverilci dovolj mo\u010dni). Iran je z zaporo Hormu\u0161ke o\u017eine (bila je delna zapora, ker je Teheran npr. med drugim skozi o\u017eino spu\u0161\u010dal tankerje z nafto za zaveznico Kitajsko) stisnil Trumpa v kot. Trump je celo grozil z zavzetjem iranskega otoka Harg (ozna\u010den na zemljevidu z rde\u010do), ki je pomemben za izvoz iranske nafta, a gro\u017enje ni uresni\u010dil. Za zavzetje bi moral uporabiti kopensko vojsko. Trump je v dnevih, ko ni vedel, kako bi se izvlekel iz zagatnega polo\u017eaja, celo grozil z uni\u010denjem (iranske?) civilizacije.
\n Foto: Google Maps\/posnetek zaslona <\/p>\n

Iran je uporabil tudi svoj najmo\u010dnej\u0161i vzvod \u2013 Hormu\u0161ko o\u017eino. Delno blokado o\u017eine, ki je med drugim zelo pomembna za izvoz nafte, zemeljskega plina in umetnih gnojil, je britanski novinar Andrew Neil poimenoval za iransko atomsko bombo.<\/p>\n

Trump je potisnjen v kot<\/p>\n

Podatki tudi ka\u017eejo, da ameri\u0161ko-izraelski napadi niso voja\u0161ko drasti\u010dno oslabili Irana in njegove sposobnosti izdelave in izstreljevanja raket. Trumpov Epski bes se je tako spreminjal v Trumpov epski polom, kot so operacijo preimenovali Trumpovi kritiki.<\/p>\n

Trump se je tako zna\u0161el v zelo te\u017ekem polo\u017eaju: cene energentov in inflacija so posko\u010dile, tudi vojna proti Iranu ni imela javnomnenjske podpore v ZDA (druga\u010de je seveda v Izraelu). Ne pozabimo: Trump je v letih 2016 in 2024 zmagal tudi zato, ker je obljubljal konec nepriljubljenih ameri\u0161kih t. i. ve\u010dnih vojn\u00a0na Bli\u017enjem vzhodu. Ob posredovanju Pakistana je v za\u010detku aprila sledilo premirje.<\/p>\n

Hud udarec za Netanjahuja<\/p>\n

Ta teden pa je Trump na sre\u010danju skupine dr\u017eav G7 podpisal memorandum oziroma dogovor o koncu spopadov (podpisnik na iranski strani je predsednik Masud Peze\u0161kian). Seveda se za zdaj ne more zanesljivo vedeti, ali bo ta mir (ki ga imajo \u0161tevilni za nekak\u0161no ameri\u0161ko kapitulacijo) res trajen.<\/p>\n

\"Donald<\/p>\n

Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta imela vedno tesne stike (Netanjahu se je v 80. letih preteklega stoletja, ko je \u017eivel v ZDA, spoprijateljil s Fredom Trumpom, o\u010detom Donalda Trumpa), a vsaj javno se zdi, da je vojna proti Iranu poslab\u0161ala njune odnose.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Dogovor seveda ni razveselil 76-letnega Netanjahuja, s katerim naj bi se 80-letni Trump zaradi spodletele vojne proti Iranu \u017ee pred \u010dasom zelo sprl. Novinar britanskega medija Financial Times Edward Luce celo trdi, da so se zaradi vojne proti Iranu odnosi med Netanjahujem in Trumpom nepopravljivo poslab\u0161ali.<\/p>\n

Je Netanjahu najve\u010dji pora\u017eenec konca vojne proti Iranu?<\/p>\n

Netanjahu trdi, da je leto\u0161nji napad na Iran prepre\u010dil, da bi Teheran kmalu pridobil atomsko bombo. Ta gro\u017enja naj bi se odmaknila za nekaj let v prihodnost, trdi izraelski premier, ki tako pu\u0161\u010da odprta vrata za prihodnje izraelske napade na Iran.<\/p>\n

\u0160vicarski medij Watson je Netanjahuja, dolgoletnega izraelskega premierja (z nekaj prekinitvami judovski dr\u017eavi vlada od leta 1996) in vodjo desne stranke Likud (ta stranka ima podporo zlasti med mizra\u0161kimi Judi, tj. Judi, ki so se v Izrael ve\u010dinoma priselili \u0161ele po njegovi ustanovitvi iz ve\u010dinsko muslimanskih dr\u017eav v severni Afriki in na Bli\u017enjem vzhodu), razglasil za najve\u010djega pora\u017eenca konca vojne proti Iranu.<\/p>\n

Razblinjene izraelske\u00a0sanje o prevladi na Bli\u017enjem vzhodu?<\/p>\n

Ameri\u0161ko-izraelski dogovor o koncu spopadov naj bi tudi razblinil izraelske sanje, da bo postal velesila na Bli\u017enjem vzhodu. Ta cilj naj bi Izrael zasledoval \u017ee od 80. let preteklega stoletja, ko je napadel Libanon.<\/p>\n

\"Netanjahu<\/p>\n

Netanjahu je \u017ee leta javno svaril pred tem, da bi oblast v Teheranu dobila jedrsko oro\u017eje. V svojih nastopih je pogosto govoril, da je Iran tik pred tem, da razvije atomsko bombo. Na fotografiji iz leta 2012 vidimo Netanjahuja v Zdru\u017eenih narodih, kako z uporabo slike svari svet, da je Iran \u017ee pri 70 odstotkih procesa obogatenja urana in da bo pri\u0161el do 90 odstotkov sredi leta 2013, \u010desar mu ne bi smeli dovoliti. Nekateri, na primer nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon, so prepri\u010dani, da so svarila pred iranskim jedrskim oro\u017ejem le krinka in da je bil glavni Netanjahujev cilj vedno zru\u0161enje islamske oblasti v Iranu.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Izrael je v zadnjih letih nizal uspehe proti iranskim zaveznicam v svoji sose\u0161\u010dini: po Hamasovem masakru izraelskih civilistov na jugu Izraela 7. oktobra 2023 je dolgotrajno oblegal Gazo (\u0161tevilni po svetu imajo te napade, ki so zahtevali ve\u010d deset tiso\u010d\u00a0\u017eivljenj in Gazo spremenili v kup ru\u0161evin, za genocid nad Palestinci) in oslabil Hamas, oslabil je pozneje tudi Hezbolah v Libanonu.<\/p>\n

Poslab\u0161anje odnosov med Trumpom in Netanjahujem?<\/p>\n

Prav ti uspehi naj bi po pisanju Watsona tudi pomagali Netanjahuju, da je prepri\u010dal Trumpa za napad na Iran, ki naj bi strmoglavil oblast ajatol. Uspe\u0161na vojna proti Iranu bi tudi preuredila geopoliti\u010dna razmerja na Bli\u017enjem vzhodu v korist judovske dr\u017eave.<\/p>\n

Neuspeh vojne proti Iranu je \u2013 kot \u017ee omenjeno \u2013 poslab\u0161al\u00a0tudi odnose med Trumpom in Netanjahujem. Trump tako tudi javno graja izraelskega premierja, obenem pa hvali islamsko oblast v Teheranu. Udarec za Tel Aviv je, da je Trump dal nedvoumno vedeti, da je del dogovora tudi konec izraelskih napadov na Hezbolah oziroma na Libanon.<\/p>\n

“Trump je zguba, Vance ni\u010dvredne\u017e”<\/p>\n

Kot pi\u0161e Watson, Netanjahu nima druge izbire, kot da se podredi. Michael Oren, nekdanji izraelski veleposlanik v Washingtonu, je to v Wall Street Journalu povedal takole: “Ne gre za vpra\u0161anje, kaj Izrael lahko stori. Gre za vpra\u0161anje, kaj mora storiti. Manevrskega prostora prakti\u010dno ni.”<\/p>\n

\"Netanjahu<\/p>\n

Netanjahu in tudi drugi izraelski politiki (npr. Ehud Barak) so v preteklosti nagovarjali ameri\u0161ke predsednike in \u010dlane administracij, naj skupaj z Izraelom napadejo Iran, a so to zavra\u010dali \u2013 dokler ni v Belo hi\u0161o lani znova pri\u0161el Donald Trump. Na fotografiji: Netanjahu in Barack Obama septembra 2016. Nedavno je pricurljala v javnost novica, da naj bi Netanjahu za Obamo, prvega temnopoltega predsednika ZDA, v zasebnih pogovorih posmehljivo uporabljal vzdevek boy (sl. fant). Obama naj bi Netanjahuju to zelo zameril. Tak\u0161no naslavljanje ima v ZDA rasisti\u010dni in vzvi\u0161en podton. Poimenovanje fant (boy) za odrasle temnopolte mo\u0161ke se je v \u010dasu su\u017eenjstva in tudi pozneje uporabljalo takrat, ko so se belci sku\u0161ali izogniti uporabi besede gospod (mister ali sir) za temnopolte ljudi.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Ni \u010dudno, da v Izraelu vlada me\u0161anica razo\u010daranja in kljubovanja, pi\u0161e \u0161vicarski medij. \u00a0Washington Post citira Jinona Magala, Netanjahujevega klju\u010dnega svetovalca, ki je Trumpa ozna\u010dil za zgubo, njegovega podpredsednika JD Vancea za golazen in ni\u010dvredne\u017ea, ameri\u0161ka pogajalca Jareda Kushnerja in Steva Witkoffa pa za dva majhna Juda, ki ju je podkupil Katar, da sta izdala svoje brate v Izraelu.<\/p>\n

Izraelski skrajni desni\u010dar proti ZDA<\/p>\n

Obrambni minister Israel Kac je javno dejal, da nasprotuje umiku izraelskih sil iz Libanona. \u0160e dlje je \u0161el skrajno desni minister za varnost\u00a0Itamar Ben-Gvir, ki je dejal, da Trumpov sporazum ni zavezujo\u010d za Izrael. “Izrael ni podlo\u017enik ZDA, smo neodvisna, suverena dr\u017eava,” zatrjuje.<\/p>\n

To je zelo drzna izjava, pi\u0161e Watson: “Brez ameri\u0161ke voja\u0161ke pomo\u010di je izraelska suverenost le pobo\u017ena \u017eelja. In Netanjahu se je zakockal. Nejevoljno se mora zdaj podrediti Trumpovim \u017eeljam. Zaradi tega je v o\u010deh svojih izraelskih rojakov videti \u0161ibek.”<\/p>\n

Se je Netanjahuju njegovo \u017eivljenjsko delo sesulo pred o\u010dmi?<\/p>\n

“Netanjahujevo \u017eivljenjsko delo se sesuva pred njegovimi o\u010dmi. Sam stoji v areni in ne more kriviti nikogar drugega,”\u00a0je za Washington Post dejal izraelski politolog Gajil Ta\u0161ir.<\/p>\n

\"Maja<\/p>\n

Maja letos je Nem\u010dija na glasovanju v Zdru\u017eenih narodih do\u017eivela hladno prho, ko ji ni uspelo na volitvah za nestalno \u010dlanico Varnostnega sveta \u2013 najverjetneje zaradi proizraelske politike in premajhne kritike vojne proti Iranu. Ta dogodek ka\u017ee, kako nepriljubljen po svetu je postal Izrael zaradi svoje politike. Na fotografiji: nem\u0161ki zunanji minister Johann Wadephul v Zdru\u017eenih narodih maja letos, ko je Nem\u010diji spodletelo na volitvah za nestalno \u010dlanico Varnostnega sveta.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Netanjahu se soo\u010da s kupom ru\u0161evin. Tudi on je moral izkusiti to, kar so izkusili \u0161tevilni drugi pred njim, tisti, ki so zaupali Trumpu, pi\u0161e Watson. “Trump vedno po\u010dne le tisto, kar mu koristi. Ali je to dobro tudi za Izrael, ga ne skrbi,”\u00a0pravi Michael Hercog, prav tako nekdanji izraelski veleposlanik v Washingtonu.<\/p>\n

Izrael ima vse manj podpore v ZDA in po svetu<\/p>\n

Spodletela vojna proti Iranu ni samo osebni poraz za Netanjahuja, ampak tudi udarec za Izrael. \u017de obleganje Gaze je zelo \u0161kodilo Izraelu, ker so v ZDA tudi \u0161tevilni republikanci, zlasti mlaj\u0161ih generacij, za\u010deli postajati vse bolj kriti\u010dni do Izraela. \u0160e manj podpore ima Izrael s svojo politiko do Palestincev med ameri\u0161kimi demokratskimi volivci.<\/p>\n

Spodletela vojna proti Iranu, ki jo imajo nekateri kar za Trumpov Vietnam, pa priljubljenosti Izraela v ZDA seveda ne bo pove\u010dala, \u0161e zlasti zato ne, ker so \u0161tevilni prepri\u010dani, da so prav Izraelci povlekli ZDA v to vojno proti Iranu, dr\u017eavi, ki je velika gro\u017enja za Izrael, ne\u00a0pa tudi za ZDA.<\/p>\n

Je Nem\u010dijo zaradi proizraelske politike ostala brez \u010dlanstva v Varnostnem svetu?<\/p>\n

\u0160e bolj nepriljubljen postaja Izrael zaradi svoje politike drugod po svetu, zlasti na t. i. svetovnem Jugu. Prav nem\u0161ko tesno zavezni\u0161tvo z Izraelom (razlog za to nem\u0161ko politiko je seveda povezan z zgodovino \u2013 z nacisti\u010dnim genocidom nad evropskimi Judi) je bil najverjetneje glavni razlog, da Nem\u010diji, najpomembnej\u0161i \u010dlanici EU in eni najve\u010djih donatork na svetu v Zdru\u017eenih narodih, letos ni uspelo na glasovanju za nestalno \u010dlanico Varnostnega sveta Zdru\u017eenih narodov.<\/p>\n

Ne pozabimo: Sloveniji, ki je veliko manj\u0161a dr\u017eava od Nem\u010dije, je junija 2023 na volitvah na Generalni skup\u0161\u010dini Zdru\u017eenih narodov uspelo postati nestalna \u010dlanica Varnostnega sveta za obdobje 2024 in 2025.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u017de v prvi polovici lanskega leta smo videli prvi opozorilni znak, da ameri\u0161ka voja\u0161ka mo\u010d ni popolnoma brezmejna.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":131436,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[5954,409,4915,333,28822,2006,13493,22602,13492,37,38,2259,64,8616,63,404],"class_list":["post-131435","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-benjamin-netanjahu","tag-donald-trump","tag-hormuska-ozina","tag-iran","tag-itamar-ben-gvir","tag-izrael","tag-j-d-vance","tag-jared-kushner","tag-jd-vance","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-steve-witkoff","tag-svet","tag-vojna-proti-iranu","tag-world","tag-zda"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116771307362439660","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/131435","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=131435"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/131435\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/131436"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=131435"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=131435"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=131435"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}