{"id":13211,"date":"2026-03-04T07:48:08","date_gmt":"2026-03-04T07:48:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/13211\/"},"modified":"2026-03-04T07:48:08","modified_gmt":"2026-03-04T07:48:08","slug":"resili-smo-cebele-a-na-zalost-povsem-napacne-vrste","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/13211\/","title":{"rendered":"re\u0161ili smo \u010debele, a na \u017ealost povsem napa\u010dne vrste"},"content":{"rendered":"

\"Simboli\u010dna<\/p>\n

Simboli\u010dna fotografija \u010debele med nabiranjem medu. \/ Foto: Istock<\/p>\n

Znanstveniki svarijo: re\u0161ili smo \u010debele, a na \u017ealost povsem napa\u010dne vrste<\/p>\n

Mno\u017ei\u010dna postavitev urbanih panjev in komercialna vzreja doma\u010dih medonosnih \u010debel uni\u010dujeta krhko biotsko ravnovesje ter potiskata na tiso\u010de vrst divjih opra\u0161evalcev na rob izumrtja.<\/p>\n

Kampanje za re\u0161evanje \u010debel so v zadnjem desetletju preplavile svet in zdru\u017eile ljudi v prizadevanjih za ohranitev narave, vendar tuji mediji zdaj razkrivajo precej neprijetno resnico o tej globalni okoljevarstveni zmagi. Kot ob\u0161irno poro\u010dajo v \u010dasniku New York Times, opirajo\u010d se na nedavne \u0161tudije vodilnih biolo\u0161kih in\u0161titutov, je nastala situacija, ki jo strokovnjaki imenujejo najve\u010dji ekolo\u0161ki paradoks na\u0161ega \u010dasa. Z mno\u017ei\u010dnim postavljanjem panjev v urbanih sredi\u0161\u010dih in na pode\u017eelju smo namre\u010d uspe\u0161no re\u0161ili in celo prenamno\u017eili doma\u010do medonosno \u010debelo, ob tem pa nevede poru\u0161ili krhko lokalno biotsko ravnovesje.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Parjenje<\/p>\n

\u010cEBELE<\/p>\n

Smrtonosno parjenje in eksplozija: dvojna gro\u017enja, ki pre\u017ei na samce<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Podatki namre\u010d ka\u017eejo, da se je \u0161tevilo urbanih panjev v \u0161tevilnih evropskih in ameri\u0161kih mestih v zadnjih desetih letih pove\u010dalo za ve\u010d kot tristo odstotkov, kar je ustvarilo nevzdr\u017eno obremenitev za okolje. Strokovnjaki v zadnjih dneh opozarjajo, da doma\u010da medonosna \u010debela pravzaprav nikoli ni bila resni\u010dno ogro\u017eena vrsta, temve\u010d gre z biolo\u0161kega vidika za \u017eivino, ki pa zaradi svoje agresivnosti in izjemnega \u0161tevila\u00a0zdaj neusmiljeno izpodriva divje in samotarske \u010debele. Na svetu obstaja ve\u010d kot dvajset tiso\u010d vrst divjih \u010debel in prav te spadajo med ogro\u017eene vrste. So\u00a0klju\u010dne za opra\u0161evanje specifi\u010dnih lokalnih divjih rastlin ter ohranjanje raznolikosti na\u0161ih ekosistemov, a so se sedaj zna\u0161le na robu izumrtja zaradi pomanjkanja virov hrane.<\/p>\n

Naravovarstveniki zdaj\u00a0preusmerjajo pozornost javnosti in pozivajo k sajenju avtohtonih medovitih rastlin ter ohranjanju naravnih, neokrnjenih habitatov, ne pa da se zgolj postavljajo\u00a0novi\u00a0komercialni\u00a0\u010debelnjaki, s \u010dimer bi vsaj posku\u0161ali vrniti nujno potrebno ravnovesje v na\u0161e ekosisteme.<\/p>\n

Biologi opozarjajo tudi na osupljiv podatek, da lahko ena sama dru\u017eina doma\u010dih medonosnih \u010debel v eni sezoni nabere toliko cvetnega prahu, kolikor\u00a0bi ga za svoje pre\u017eivetje in razmno\u017eevanje potrebovalo okoli sto tiso\u010d divjih samotarskih \u010debel, kar ustvarja hudo pomanjkanje virov za divje opra\u0161evalce v radiju ve\u010d kilometrov. Poleg tega najnovej\u0161e raziskave ka\u017eejo na skrb vzbujajo\u010d prenos patogenov in virusov iz prenatrpanih komercialnih panjev na divje populacije, kar njihov propad le \u0161e pospe\u0161uje.<\/p>\n

Ugledni kanadski raziskovalec in biolog dr. Scott MacIvor je to problematiko v enem od nedavnih intervjujev za tuje medije slikovito povzel z besedami, da je re\u0161evanje medonosnih \u010debel z namenom pomagati naravi podobno, kot \u010de bi za re\u0161evanje ogro\u017eenih divjih ptic za\u010deli mno\u017ei\u010dno gojiti doma\u010de koko\u0161i. Ta velika konkurenca\u00a0pri boju za nektar po pisanju okoljskih novinarjev pomeni, da divje vrste preprosto izgubljajo bitko za pre\u017eivetje, ekosistemi pa postajajo vse bolj ranljivi. Zato naravovarstveniki zdaj nujno preusmerjajo pozornost javnosti in pozivajo k sajenju avtohtonih medovitih rastlin ter ohranjanju naravnih, neokrnjenih habitatov, ne pa\u00a0da se zgolj postavljajo\u00a0novi\u00a0komercialni\u00a0\u010debelnjaki, s \u010dimer bi vsaj posku\u0161ali vrniti nujno potrebno ravnovesje v na\u0161e ekosisteme.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Simboli\u010dna fotografija \u010debele med nabiranjem medu. \/ Foto: Istock Znanstveniki svarijo: re\u0161ili smo \u010debele, a na \u017ealost povsem…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":13212,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[20],"tags":[6310,6308,6311,6309,32,6312,35,6313,430,31,34,3396,6314,36,6315,37,38,33],"class_list":{"0":"post-13211","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-novice","8":"tag-biotsko-ravnovesje","9":"tag-cebele","10":"tag-divje-cebele","11":"tag-ekoloski-paradoks","12":"tag-headlines","13":"tag-medonosne-cebele","14":"tag-najpomembnejse-novice","15":"tag-naravni-ekosistemi","16":"tag-naravovarstvo","17":"tag-news","18":"tag-novice","19":"tag-okoljevarstvo","20":"tag-oprasevanje","21":"tag-osrednje-novice","22":"tag-sajenje-avtohtonih-rastlin","23":"tag-slovene","24":"tag-slovenscina","25":"tag-top-stories"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116169808561802611","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13211","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=13211"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13211\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13212"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=13211"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=13211"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=13211"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}