{"id":13243,"date":"2026-03-04T08:21:09","date_gmt":"2026-03-04T08:21:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/13243\/"},"modified":"2026-03-04T08:21:09","modified_gmt":"2026-03-04T08:21:09","slug":"zelo-majhne-izgube-na-wall-streetu-in-visoke-na-ljubljanski-borzi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/13243\/","title":{"rendered":"Zelo majhne izgube na Wall Streetu in visoke na Ljubljanski borzi"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Delnice
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tDelnice po svetu, merjeno z indeksom MSCI World, so bile pred izraelsko-ameri\u0161kim napadom na Iran na rekordni vrednosti, prav tako indeks Ljubljanske borze SBITOP. Kako mo\u010dni bodo padci zaradi vojne v Iranu, lahko le ugibamo, spopad se namre\u010d ne bo kon\u010dal tako hitro kot lani junija. Foto: Reuters<\/p>\n

Kdor je v Ljubljanski borzi videl oazo, ki je odmaknjena od geopoliti\u010dnih zaostrovanj, se je u\u0161tel. Izgube so v resnici mnogo vi\u0161je kot na razvitih borzah, le malo mo\u010dnej\u0161i prodajni pritisk je na plitkem trgu povzro\u010dil ve\u010dje premike. Tako v ponedeljek kot v torek so se vse delnice prve kotacije mo\u010dno pocenile, indeks SBITOP pa je v dveh dneh izgubil devet odstotkov (od tega v torek \u0161est odstotkov) oziroma pribli\u017eno polovico vsega, kar je pridobil letos. To so najve\u010dje izgube po za\u010detku vojne v Ukrajini 2022. Najbolj, za 12 odstotkov, so se v prvih dveh dneh tega tedna pocenile Lukine delnice, ki so kljub temu \u0161e vedno 18 odstotkov vi\u0161je kot na za\u010detku leta. Najprometnej\u0161e Krkine delnice (te\u010daj: 216 evrov) so se od rekorda odmaknile za 14 odstotkov.<\/p>\n

Wall Street v ponedeljek kljuboval izgubam, v torek ne
Dramati\u010dno zaostrovanje razmer na Bli\u017enjem vzhodu je pustilo sledi tudi na zahodnih borzah. Vse vi\u0161je cene nafte namre\u010d krepijo strah pred vi\u0161jo inflacijo in svetovno recesijo. V ponedeljek \u0161e ni bilo kak\u0161nega resnega preplaha, Wall Street se je iz za\u010detnih izgub celo vrnil v zeleno obmo\u010dje, v torek pa je bilo \u017ee druga\u010de, \u010deprav jo je New York s pribli\u017eno enoodstotnim padcem znova odnesel dobro. V Frankfurtu je medtem indeks DAX izgubil 3,44 odstotka, v Parizu indeks CAC40 3,46 odstotka in v Londonu indeks FTSE100 2,75 odstotka. \u0160e ve\u010dje izgube so bile v Aziji. V Ju\u017eni Koreji je osrednji delni\u0161ki indeks padel za sedem odstotkov, obremenile so ga predvsem Samsungove delnice, saj je za\u010detek mno\u017ei\u010dne proizvodnje \u010dipov v Samsungovi ameri\u0161ki tovarni v Teksasu prestavljen na leto 2027. Vseeno so Samsungove delnice letos \u0161e vedno za 50 odstotkov v plusu.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Microsoftove
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMicrosoftove delnice, ki so bile letos pod prodajnim pritiskom, so se tako v ponedeljek kot v torek podra\u017eile za pribli\u017eno odstotek, kar je lahko tudi posledica odlo\u010ditve vlagateljev, da so tehnolo\u0161ka podjetja, ki imajo velike denarne rezerve, dobro odporna proti vplivom posledic vojne na Bli\u017enjem vzhodu. Foto: Reuters<\/p>\n

Nafta brent nad 80 dolarji
Spopad med Iranom in Izraelom se seveda ne bo kon\u010dal tako hitro kot lani junija. Takrat so po izraelsko-ameri\u0161kem napadu na Iran delni\u0161ki indeksi po za\u010detnem padcu hitro znova za\u010deli nara\u0161\u010dati, tako da je bil newyor\u0161ki indeks S & P 500 mesec pozneje za ve\u010d kot pet odstotkov v plusu. Nafta brent je takrat za hip presegla mejo 80 dolarjev, a se \u0161e isti dan spustila pod 70 dolarjev. Tokrat se zdi, da bi lahko brent dlje \u010dasa vztrajal nad 80 ali celo 90 dolarji. V torek se je cena severnomorske nafte zavihtela do skoraj 85 dolarjev, nato pa se spustila nekaj dolarjev ni\u017eje, saj je predsednik Donald Trump zagotovil, da bodo pristojni organi ladjam, ki vstopijo v Perzijski zaliv, po zelo razumni ceni zagotovili zavarovanje in jamstva za vsa tveganja, \u010de bo treba, pa bo ameri\u0161ka mornarica za\u010dela spremljati tankerje skozi Hormu\u0161ko o\u017eino.<\/p>\n

leto\u0161nja spremembavrednostDow Jones (New York)+0,9 %48.501 to\u010dkS & P 500 (New York)-0,4 %6.816 to\u010dkNASDAQ (New York)<\/p>\n

-3,1 %<\/p>\n

22.516 to\u010dkSTOXX 600 (Evropa)+2,0 % <\/p>\n

604 to\u010dke<\/p>\n

SBITOP (Ljubljana)<\/p>\n

+8,6 %<\/p>\n

2.721 to\u010dkdolarski indeks+0,7 %99,0 to\u010dkenafta brent<\/p>\n

+35 %<\/p>\n

82,0 USDzlato+18 %5.084 USDbitcoin<\/p>\n

-22 %<\/p>\n

68.400 USD<\/p>\n

10-letna obveznica (ZDA)<\/p>\n

-12 bazi\u010dnih to\u010dk<\/p>\n

4,06 %<\/p>\n

Divja rast cen zemeljskega plina
\u0160e bolj kot cene nafte se zvi\u0161ujejo cene zemeljskega plina. V ponedeljek je bila rast na neki to\u010dki 45-odstotna. Katar, eden najve\u010djih izvoznikov uteko\u010dinjenega zemeljskega plina na svetu, je namre\u010d ustavil proizvodnjo uteko\u010dinjenega zemeljskega plina. Odkar se je Evropska unija pri oskrbi s plinom odmaknila od Rusije, je Katar postal vse pomembnej\u0161i dobavitelj. Izvoz uteko\u010dinjenega zemeljskega plina v Azijo in Evropo bi utegnil biti toliko bolj prizadet, \u010de bo Hormu\u0161ka o\u017eina zaprta zaradi vojne na Bli\u017enjem vzhodu. Skozi ozko morsko pot med Omanom in Iranom namre\u010d poteka petina svetovnega prometa z LNG-jem. Rast cen plina je bila v torek le malenkost manj divja kot v ponedeljek \u2013 dopoldne so na vozli\u0161\u010du TTF na Nizozemskem s terminskimi pogodbami za dobavo v aprilu trgovali po ceni 65 evrov za megavatno uro plina, ob koncu dneva pa je bila cena 53 evrov. Spomnimo, da je bila leta 2022 (na vrhuncu energetske krize) cena megavatne ure plina na evropskih borzah nad 300 evri.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Ta
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tTa teden so pri\u010dakovano mo\u010dno padle delnice letalskih prevoznikov. Z Lufthansinimi so v torek trgovali po ve\u010d kot 10 odstotkov ni\u017eji ceni kot v petek. Foto: EPA<\/p>\n

Zlato pod pritiskom, se bodo prebudile kriptovalute?
In kaj je v teh turbulentnih dneh varen pristan? Zlato o\u010ditno ne \u2013 v torek se je cena zni\u017eala za \u0161tiri odstotke. Prej ameri\u0161ki dolar, ki je zaradi vse manj\u0161e verjetnosti, da bo Fed zni\u017eeval obrestne mere, spremenil smer in se za\u010del krepiti. Pri kriptovalutah se tehtnica morda vendarle nagiba v pozitivno smer. Investicijski produkti, povezani s kriptovalutami, so (po petih negativnih tednih) v prej\u0161njem tednu privabili neto eno milijardo dolarjev prilivov. V ponedeljek popoldne je bilo v dveh urah opaziti precej presenetljivega dogajanja in ekspresne rotacije iz plemenitih kovin v delnice in kriptovalute. Tr\u017ena kapitalizacija zlata in srebra se je zni\u017eala za ve\u010d kot bilijon dolarjev (srebro je v tem kratkem \u010dasu padlo za skoraj sedem odstotkov), medtem ko se je kapitalizacija kriptovalut (bitcoin je pridobil skoraj sedem odstotkov in presegel 70 tiso\u010d dolarjev) in ameri\u0161kega borznega trga okrepila za skoraj 800 milijard dolarjev.<\/p>\n

Kdor se je na za\u010detku leta 2025 spra\u0161eval, zakaj kupovati nalo\u017ebe zunaj ZDA, je 14 mesecev pozneje odgovor jasen: osrednji indeks v Ju\u017eni Koreji je v tem obdobju posko\u010dil za 204 odstotke, v Peruju za 143 odstotkov, v Ju\u017eni Afriki za 108 odstotkov, medtem ko je newyor\u0161ki S & P 500 pridobil 18 odstotkov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tKdor se je na za\u010detku leta 2025 spra\u0161eval, zakaj kupovati nalo\u017ebe zunaj ZDA, je 14 mesecev pozneje odgovor jasen: osrednji indeks v Ju\u017eni Koreji je v tem obdobju posko\u010dil za 204 odstotke, v Peruju za 143 odstotkov, v Ju\u017eni Afriki za 108 odstotkov, medtem ko je newyor\u0161ki S & P 500 pridobil 18 odstotkov.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Delnice po svetu, merjeno z indeksom MSCI World, so bile pred izraelsko-ameri\u0161kim napadom na Iran na rekordni vrednosti,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":13244,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[10],"tags":[81,5324,82,3273,333,3088,84,83,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-13243","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-poslovni-svet","8":"tag-business","9":"tag-cene-nafte","10":"tag-economic","11":"tag-financni-trgi","12":"tag-iran","13":"tag-mmc-jev-borzni-komentar","14":"tag-poslovni","15":"tag-poslovni-svet","16":"tag-si","17":"tag-slovene","18":"tag-slovenia","19":"tag-slovenija","20":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116169938203673533","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13243","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=13243"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13243\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13244"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=13243"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=13243"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=13243"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}