{"id":133550,"date":"2026-06-20T03:59:21","date_gmt":"2026-06-20T03:59:21","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/133550\/"},"modified":"2026-06-20T03:59:21","modified_gmt":"2026-06-20T03:59:21","slug":"trump-bi-golobu-navil-usesa-situacijo-resuje-jansa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/133550\/","title":{"rendered":"Trump bi Golobu navil u\u0161esa \u2013 situacijo re\u0161uje Jan\u0161a"},"content":{"rendered":"

Vrh Nata v Ankari se nezadr\u017eno pribli\u017euje in vse ka\u017ee, da bo na sre\u010danju napeto. Kar nekaj dr\u017eav namre\u010d ne izpolnjuje zavez o javni porabi za obrambne namene. Med njimi je seveda tudi Slovenija, ki je v \u010dasu vlade Roberta Goloba hotela pretentati zaveznike s kreativnim ra\u010dunovodstvom. Nastalo situacijo bo sedaj re\u0161eval novi premier Jan\u0161a.\u00a0<\/p>\n

Vrh Nata bo potekal med 7. in 8. julijem v tur\u0161ki prestolnici. Na zadnjem vrhu Nata v Haagu so se zavezniki zavezali k porabi za obrambne namene v vi\u0161ini petih odstotkov bruto doma\u010dega proizvoda. K temu se je zavezal tudi nekdanji predsednik vlade Robert Golob. To je na levem politi\u010dnem polu povzro\u010dilo precej\u0161nje razburjenje, saj prej\u0161nja koalicija ni bila naklonjena tro\u0161enju za obrambo. Hkrati pa je bila razkrita nova la\u017e nekdanjega premierja, ki se je pred doma\u010do javnostjo pretvarjal, da se ni zavezal k tako visokim izdatkom za obrambo.<\/p>\n

Preberite \u0161e: [Dokument] Generalni sekretar Nata dal Golobu mo\u010dno zau\u0161nico<\/a><\/p>\n

Slovenija se po pri\u010dakovanjih ni niti pribli\u017eala svojim zavezam. Niti stari zavezi o dvoodstotnem tro\u0161enju (BDP), kljub kreativnemu ra\u010dunovodstvu, v okviru katerega so se obi\u010dajni prora\u010dunski izdatki prikazovali kot obrambni. Nekdanji poslanec Levice in Socialnih demokratov Matej T. Vatovec je celo javno pozval k izigravanju zaveznikov. A ve\u010d v nadaljevanju.<\/p>\n

Katere dr\u017eave lahko torej pri\u010dakujejo zahteven vrh? Bruseljski Politico je identificiral \u0161est dr\u017eav.<\/p>\n

\u0160panija, prva Trumpova tar\u010da<\/p>\n

Najve\u010dje breme kritik bo verjetno nosila \u0160panija. \u0160panski premier Pedro Sanchez je namre\u010d lansko leto javno zavrnil povi\u0161anje obrambnih izdatkov na pet odstotkov, reko\u010d, da 2,1-odstotna poraba (cca. 34 milijard) zado\u0161\u010da za obrambo proti Rusiji. Pri tem pa dela teh investicij Nato morda ne bo priznal, poro\u010da Jutarnji list. Te so namre\u010d namenjene posodabljanju telekomunikacijskega omre\u017eja in kibernetski obrambi. Madrid se je med evropskimi dr\u017eavami profiliral kot odkrit kritik Washingtona, kar zagotovo ne bo pomagalo.<\/p>\n

\"\"<\/a>Vodja socialistov\/social demokratov Pedro Sanchez. Vir: STA<\/p>\n

Prazne obljube Britancev<\/p>\n

Druga dr\u017eava, ki bo zagotovo tar\u010da Trumpovih kritik, je Velika Britanija. Za razliko od \u0160panije je Velika Britanija sprejela zavezo o 5-odstotni porabi, a se temu cilju ni niti pribli\u017eala. Trenutno je na\u010drtovana zgolj 2,6-odstotna poraba, z ambicijo, da se dose\u017ee 3 odstotke. Zaradi finan\u010dne luknje, ki zeva v britanskem obrambnem prora\u010dunu, je odstopil prej\u0161nji obrambni minister John Healey, premier Starmer pa ra\u010duna, da bo \u201cpre\u017eivel\u201d vrh v Ankari na ra\u010dun produktivnih pogovorov na zadnjem sre\u010danju dr\u017eav G7. A Starmerjeva administracija je bila v preteklosti dele\u017ena kritik iz Trumpove administracije na ra\u010dun njihove raznarodovalne migracijske politike.<\/p>\n

\"\"<\/a>Levi\u010darski premier Velike Britanije Keir Starmer (Foto: AFP)<\/p>\n

Mad\u017earska vlada v finan\u010dni stiski<\/p>\n

Kritik bi lahko bila dele\u017ena tudi nova mad\u017earska vlada. Nekdanji predsednik mad\u017earske vlade Viktor Orban je namre\u010d zahteval 16 milijard iz skladov EU za nakup oro\u017eja, novi premier Magyar pa namerava to zahtevo zmanj\u0161ati za tretjino. Zmanj\u0161al pa se je tudi dele\u017e sredstev, namenjenih obrambi, v mad\u017earskem dr\u017eavnem prora\u010dunu. Padel je pod staro zavezo dveh odstotkov. Magyar lahko ra\u010duna na te\u017eave tudi zaradi tega, ker je bil nekdanji mad\u017earski premier Orban Trumpov tesen zaveznik.<\/p>\n

\"\"<\/a>Novi mad\u017earski premier Peter Magyar (Foto: epa)<\/p>\n

\u010ce\u0161ke obrambne avtoceste<\/p>\n

Zahteven vrh Nata lahko pri\u010dakuje tudi \u010ce\u0161ka. V Pragi letos za namene obrambe namenjajo 2,1 odstotka BDP, a pomemben del teh vlaganj predstavlja obnova avtoceste s ceno 1,2 milijarde evrov. Obnova avtoceste pa, kot je jasno tudi obi\u010dajnim dr\u017eavljanom, ni obrambna investicija. \u0160e ve\u010d, premier Andrej Babi\u0161 je napovedal, da bodo investicije v obrambo prihodnje leto verjetno padle pod dva odstotka BDP. Jutarnji list poro\u010da, da bi Babi\u0161a lahko re\u0161ila njegova podpora ameri\u0161ko-izraelskim voja\u0161kim operacijam v Iranu.<\/p>\n

\"\"<\/a>\u010ce\u0161ki predsednik vlade Andrej Babi\u0161 (Foto: epa)<\/p>\n

Italija na robu<\/p>\n

Italija se je prebila do 2,8-odstotnega vlaganja v obrambo. To sicer krepko presega mizerne vlo\u017eke v obrambo prej na\u0161tetih dr\u017eav, a je \u0161e dale\u010d od dogovorjenih petih odstotkov. Tudi v primeru Italije nekateri vlo\u017eki v obrambo morda ne bodo priznani, saj so investicije v policijski aparat prikazali kot obrambna vlaganja. Italijanska premierka Giorgia Meloni sicer velja za eno najve\u010djih Trumpovih zaveznic, kljub temu da je odtegnila svojo podporo nedavnim voja\u0161kim operacijam v Iranu. Analitiki pa opozarjajo, da to ne bo zado\u0161\u010dalo.<\/p>\n

\"\"<\/a>Italijanska premierka Giorgia Meloni (Foto: epa)<\/p>\n

Golobovo kreativno ra\u010dunovodstvo in Jan\u0161ev preobrat<\/p>\n

In kon\u010dno pridemo tudi do Slovenije. Generalni sekretar Nata je Slovenijo opozoril v posebnem dopisu, ki je nato pri\u0161el v javnost, da nismo izpolnili dogovora o vi\u0161ini vlaganj.<\/p>\n

\u201cSlovenija s svojim vztrajno nizkim dele\u017eem izdatkov za obrambo v \u010dasu, ko si prizadevamo prerazporediti breme in zagotoviti mo\u010dnej\u0161o Evropo v mo\u010dnej\u0161em Natu, ne prispeva dovolj k na\u0161i skupni varnosti. Zato je klju\u010dnega pomena, da Slovenija prevzame svoj pravi\u010dni dele\u017e odgovornosti in odpravi dolgoletne primanjkljaje na tem podro\u010dju,\u201d je zapisal generalni sekretar Rutte.<\/p>\n

\"\"<\/a>Premier SDS Janez Jan\u0161a (Foto: STA)<\/p>\n

Kot vemo, je Slovenija pod vlado Roberta Goloba sledila pozivu nekdanjega poslanca k izigravanju zaveznikov in se lotila kreativnega ra\u010dunovodstva. Kot \u017ee re\u010deno, prikazovanja neobrambnih izdatkov kot obrambnih. Nekaj \u010dasa je bil celo na mizi referendum o izstopu Slovenije iz Nata.<\/p>\n

Politico pa poro\u010da, da je z novo vlado pri\u0161lo v Ljubljani do spremembe. Nova vlada pod vodstvom Janeza Jan\u0161e sku\u0161a obrniti smer. Slabo dedi\u0161\u010dino Golobove vlade bi lahko pomagalo premostiti tudi dejstvo, da je predsednik vlade Jan\u0161a naklonjen Trumpovi administraciji.<\/p>\n

\u017d. K.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Vrh Nata v Ankari se nezadr\u017eno pribli\u017euje in vse ka\u017ee, da bo na sre\u010danju napeto. Kar nekaj dr\u017eav…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":133551,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[36675,4884,4739,526,1033,37,60,38,64,643,63],"class_list":["post-133550","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-ankara","tag-bdp","tag-izdatki","tag-nato","tag-obramba","tag-slovene","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-svet","tag-varnost","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116780437589277299","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/133550","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=133550"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/133550\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/133551"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=133550"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=133550"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=133550"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}