Kronen Zeitung<\/a>,\u00a0je pri tem klju\u010dno prav elektri\u010dno omre\u017eje, saj bo stre\u017eni\u0161ka farma za obdelavo podatkov na\u0161ih spletnih iskanj in delovanje storitev v oblaku potrebovala ogromne koli\u010dine energije. Gradnja v Avstriji je le majhen del\u010dek v mozaiku globalne \u0161iritve, ki jo narekujejo nara\u0161\u010dajo\u010de digitalne potrebe.<\/p>\nEksplozivna rast porabe, ki jo narekuje umetna inteligenca<\/p>\n
Medtem ko je nov podatkovni center v Avstriji \u0161ele v gradnji, podatki o globalni porabi Googla razkrivajo osupljivo rast. Leta 2011 so vsi Googlovi podatkovni centri po svetu skupaj porabili 260 megavatov elektri\u010dne energije, kar je bilo primerljivo z manj\u0161o jedrsko elektrarno. Do leta 2024 pa je ta \u0161tevilka narasla na 30,8 milijona megavatnih ur na leto, kar pomeni, da se je poraba samo med letoma 2023 in 2024 pove\u010dala za 27 odstotkov. V zadnjih \u0161tirih letih se je celo podvojila.<\/p>\n
Glavni krivec za tolik\u0161no pove\u010danje je umetna inteligenca, ki za u\u010denje in delovanje zahteva izjemno ra\u010dunalni\u0161ko mo\u010d in s tem tudi ve\u010d energije. V odziv na to krovno podjetje Alphabet na\u010drtuje, da bodo kapitalski odhodki v letu 2025 zna\u0161ali pribli\u017eno 90 milijard dolarjev, za leto 2026 pa je predvidena skoraj podvojitev te vsote. Ve\u010dina sredstev bo namenjena prav gradnji in nadgradnji podatkovnih centrov ter njihove energetske infrastrukture.<\/p>\n
Zavezanost trajnosti in okoljski odtis<\/p>\n
Google se na nara\u0161\u010dajo\u010de potrebe odziva z novimi strategijami, kot je model \u00bbnajprej energija\u00ab. V Teksasu tako gradijo kampus za umetno inteligenco, ki bo zdru\u017eeval podatkovni center z lastno proizvodnjo elektri\u010dne energije z mo\u010djo enega gigavata, ve\u010dinoma iz obnovljivih virov. Podjetje si namre\u010d prizadeva za vodilno vlogo na podro\u010dju trajnosti in \u017ee od leta 2017 na letni ravni stoodstotno pokrije svojo porabo elektri\u010dne energije z nakupi iz obnovljivih virov. Njihov dolgoro\u010dni cilj je delovanje izklju\u010dno na brezoglji\u010dno energijo 24 ur na dan.<\/p>\n
Kljub tem prizadevanjem pa se z energetsko porabo pove\u010duje tudi poraba vode, ki jo podatkovni centri uporabljajo predvsem za hlajenje. Ta se je med letoma 2023 in 2024 pove\u010dala za 28 odstotkov, na ve\u010d kot 30 milijard litrov. Pri tem velja omeniti, da so Googlovi podatkovni centri med energetsko naju\u010dinkovitej\u0161imi na svetu. Njihova povpre\u010dna u\u010dinkovitost porabe energije (PUE) zna\u0161a 1,09, medtem ko je industrijsko povpre\u010dje 1,56, kar pomeni, da za delovanje IT-opreme porabijo bistveno manj dodatne energije za hlajenje in napajanje.<\/p>\n
Rast porabe energije v digitalnem sektorju ni omejena zgolj na Google. Raziskave ka\u017eejo, da bi lahko podatkovni centri do leta 2030 porabili do 17 odstotkov celotne elektri\u010dne energije v ZDA, medtem ko danes ta dele\u017e zna\u0161a okoli \u0161tiri odstotke. Tudi v Evropski uniji so podatkovni centri leta 2022 porabili od 45 do\u00a065 teravatnih ur elektri\u010dne energije, kar postavlja v ospredje nujnost pospe\u0161enega prehoda na obnovljive vire za zagotavljanje trajnostne digitalne prihodnosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Delovi\u0161\u010de v Kronstorfu\u00a0Foto: Profimedia Google pri sosedih gradi\u200b megapodatkovni center: Ogromna poraba energije v senci umetne inteligence Internetni…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":134324,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,14036,82,36801,1510,10098,9533,1449,84,83,62,37,58,60,38,36802,6646,1396,34982],"class_list":["post-134323","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-digitalna-infrastruktura","tag-economic","tag-energetska-poraba","tag-google","tag-obnovljivi-viri-energije","tag-okoljski-odtis","tag-podatkovni-centri","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-tehnoloska-rast","tag-trajnost","tag-umetna-inteligenca","tag-zgornja-avstrija"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116784295218972695","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/134323","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=134323"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/134323\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/134324"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=134323"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=134323"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=134323"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
![\"Delovi\u0161\u010de](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Wide-profimedia-1093968362-1000.webp\")
<\/p>\n![\"Google](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/1781986807_846_dnevnik_gps_badge.png\"){kind=icon}