{"id":134604,"date":"2026-06-21T05:45:11","date_gmt":"2026-06-21T05:45:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/134604\/"},"modified":"2026-06-21T05:45:11","modified_gmt":"2026-06-21T05:45:11","slug":"harmonikar-robert-goter-o-otroski-iznajdljivosti-podjetnost-sem-imel-ze-nekako-v-krvi-video","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/134604\/","title":{"rendered":"Harmonikar Robert Goter o otro\u0161ki iznajdljivosti: Podjetnost sem imel \u017ee nekako v krvi #video"},"content":{"rendered":"

Kdaj ste se prvi\u010d navdu\u0161ili za diatoni\u010dno harmoniko in kdo vas je zanjo navdu\u0161il?<\/p>\n

Ljubezen do harmonike sem za\u010dutil \u017ee takoj, ko sem sli\u0161al njen prvi zvok. To je bila res ljubezen na prvi posluh, saj me je\u00a0njen zvok res privla\u010dil. Imel sem tudi enega soseda, ki je vadil klavirsko harmoniko, zato sem sedel pred njegovim stanovanjem in ga poslu\u0161al. Ti zvoki so mi bili res v\u0161e\u010d \u017ee od samega za\u010detka.<\/p>\n

Pri nas doma ni nih\u010de igral harmonike ali kateregakoli drugega in\u0161trumenta. Res pa je, da je bilo glasbeno udejstvovanje v na\u0161i dru\u017eini po mamini strani zelo prisotno. Skoraj vsakdo igra kak\u0161en instrument in po mamini strani je dru\u017eina res glasbeno nadarjena. Ve\u010d kot o\u010ditno sem to ljubezen do glasbe podedoval po mamini strani, saj nekateri igrajo harmoniko, drugi pa tudi klarinet, trobento\u00a0in bariton.<\/p>\n

\"Leta<\/p>\n

Leta 1976 rojeni Goter je leta 1999 postal absolutni svetovni prvak 1999 v Monsanu v Italiji.
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Prvo diatoni\u010dno harmoniko mi je kupil o\u010dim Martin, ko sem bil star devet let. Takrat sem bil res najsre\u010dnej\u0161i fant na svetu in za\u010del sem igrati z vsem navdu\u0161enjem. Vmes sem imel neko krizo, okoli trinajstega leta, v obdobju pubertete, saj takrat morda nisem imel pravega u\u010ditelja. Mogo\u010de me ni znal pravilno usmerjati in sem za kak\u0161no leto izgubil voljo do igranja, kar pa ne pomeni, da sem prenehal igrati.<\/p>\n

Pri \u0161tirinajstih letih me je \u017eelja po igranju harmonike spet popolnoma prevzela, ko sem gledal televizijski nastop Tria Svetlin, ki so gostovali v eni izmed oddaj pri Borisu Kopitarju. Od takrat sem bil nad igranjem harmonike popolnoma navdu\u0161en in potem je \u0161lo naprej s polno paro.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Moj najve\u010dji idol je bil vedno Franc Miheli\u010d, ker ima lepe melodije, poleg tega pa mi je blizu tudi njegov na\u010din igranja harmonike. Njegove skladbe so melodi\u010dne in tehni\u010dno zahtevne, zato mi je bil vedno glavni vzornik.”
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Kdo so bili va\u0161i glasbeni idoli in ali ste \u017eeleli koga izmed njih posnemati tudi na svoji poti?<\/p>\n

Moj najve\u010dji idol je bil vedno Franc Miheli\u010d, ker ima lepe melodije, poleg tega pa mi je blizu tudi njegov na\u010din igranja harmonike. Njegove skladbe so melodi\u010dne in tehni\u010dno zahtevne, zato mi je bil vedno glavni vzornik.<\/p>\n

Kasneje, ko sem spoznal Slavka Avsenika in ugotovil, kak\u0161en mojster je bil, je tudi Slavko postal moj idol. Glede na to, da igram diatoni\u010dno harmoniko, mi je bil v tem pogledu \u0161e ve\u010dji vzornik Franc Miheli\u010d, kasneje pa tudi Franc Del\u010dnjak ter nenazadnje Lojze Slak, Brane Klav\u017ear, Zoran Lupinc in Toni Soto\u0161ek.<\/p>\n

Kaj mladim harmonikarjem Robert Goter polaga na srce? (video) Bodo prihodnje leto na Visti podrli rekord v skupinskem igranju harmonike in kaj Goter pravi o 100-urnem neprekinjenem igranju harmonike?<\/p>\n

<\/p>\n

Brane Klav\u017ear je bil tudi moj mentor. Vesel sem, da sem se u\u010dil pri njem\u00a0in vedno sem rad hodil k njemu na vaje. Pokazal mi je okoli dvajset do petindvajset skladb, nato pa dejal, da moram z u\u010denjem harmonike nadaljevati sam.<\/p>\n

Kmalu zatem sem za\u010del pou\u010devati druge. Za svoj za\u010detek pou\u010devanja \u0161tejem obdobje pri sedemnajstih letih, ko sem k u\u010dencem v sosednji kraj prihajal z motorjem. To mi ni predstavljalo nikakr\u0161nega problema. Ko pa sem pri osemnajstih naredil vozni\u0161ki izpit, je bilo vse skupaj \u0161e precej la\u017eje.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Podjeten sem bil \u017ee od samih za\u010detkov, saj sem imel podjetnost nekako v krvi. Ko sem bil majhen fant, star pribli\u017eno pet let, sem lahko sam od\u0161el v trgovino in kupil karkoli, kar sem potreboval, in mi to ni predstavljalo nobenega problema,” pripoveduje Goter.
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Kako se je razvijala va\u0161a glasbena in karierna oziroma podjetni\u0161ka pot?<\/p>\n

Podjeten sem bil \u017ee od samih za\u010detkov, saj sem imel podjetnost nekako v krvi. Ko sem bil majhen fant, star pribli\u017eno pet let, sem lahko sam od\u0161el v trgovino in kupil karkoli, kar sem potreboval, in mi to ni predstavljalo nobenega problema.<\/p>\n

V\u010dasih sem bil zelo iznajdljiv \u017ee kot otrok, kar \u0161e nikoli nisem povedal javno.<\/p>\n

Rodil sem se leta 1976. Okoli leta 1981 oziroma nekoliko kasneje, ko sem bil star pribli\u017eno pet let, v trgovinah ni bilo vedno mogo\u010de dobiti kave, pralnega pra\u0161ka in podobnih izdelkov. Ko je mama delala pono\u010di in je dopoldne spala, mi je dala denar, da sem si kupil sendvi\u010d ali kaj za pod zob. To so bili povsem druga\u010dni \u010dasi.<\/p>\n

Ko sem neko\u010d pri\u0161el v trgovino, sem opazil, da so dobili pralni pra\u0161ek. Zavedel sem se, da ga doma nimamo, zato sem ga kot petletnik samoiniciativno kupil. Ko se je mama zbudila in sem ji povedal, da sem kupil pra\u0161ek, ni mogla verjeti, da lahko petletni otrok sam ugotovi, da ga doma ni, in ga kupi.<\/p>\n

\"Robert<\/p>\n

Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Te zanimive zgodbe \u0161e nisem nikoli nikjer povedal, predstavlja pa\u00a0zanimivost iz mojega otro\u0161tva.<\/p>\n

Prav tako sem od prvega do osmega razreda pri stari mami nabiral gobe. Bil sem zelo podjeten. V Prekmurju sem jih nabiral pogosto, saj smo jih nato prodajali. Imeli smo posebna odkupna mesta in to\u010dno se je vedelo, koliko stane kilogram lisi\u010dk. Cele dneve sem nabiral gobe, zve\u010der pa sem jih s ponijem, z vre\u010dami na obeh straneh krmila, odpeljal na eno izmed odkupnih mest.<\/p>\n

Po gimnaziji sem od\u0161el \u0161tudirat ekonomijo v Maribor. Ob ponedeljkih sem pou\u010deval harmoniko v Dupleku, ob torkih sem bil prost, kar je bil prakti\u010dno edini dan za \u0161tudij, ob sredah in \u010detrtkih sem u\u010dil v Avstriji, ob petkih pa v Velenju.<\/p>\n

Veliko sem igral tudi v razli\u010dnih ansamblih, zato sem imel zelo malo \u010dasa za \u0161tudij, kar je bil tudi razlog, da sem za dokon\u010danje fakultete potreboval nekoliko ve\u010d \u010dasa.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Morda bi bilo druga\u010de, \u010de bi star\u0161i poslu\u0161ali jazz. Harmonika pa mi je bila o\u010ditno res polo\u017eena v zibelko.”
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Kaj je bila prelomna to\u010dka, ko ste se zavedli, da bo va\u0161a kariera nelo\u010dljivo povezana s harmoniko in glasbo?<\/p>\n

Pri meni je bilo vse precej spontano. Nikoli ni \u0161lo za zavestno odlo\u010ditev, ampak se je vse zgodilo samo od sebe.<\/p>\n

Ko sem za\u010del pou\u010devati prve u\u010dence, se je vse nekako naravno nadaljevalo, dobil pa sem tudi prostor za pou\u010devanje v \u0161olskih prostorih.<\/p>\n

V\u010dasih je bilo la\u017eje priti do \u0161olskih prostorov, danes pa je to nekoliko te\u017eje, kar je po eni strani tudi prav. Prav tako takrat ni bilo toliko \u0161ol in u\u010diteljev, zato je bilo zanimanje \u0161e toliko ve\u010dje.<\/p>\n

Na prelomu tiso\u010dletja sem imel v svoji \u0161oli tudi druge u\u010ditelje in takrat smo pou\u010devali veliko u\u010dencev.<\/p>\n

Na harmoniki ste vedno igrali predvsem narodnozabavno glasbo in v tem pogledu niste veliko eksperimentirali. Zakaj?<\/p>\n

Na to vpra\u0161anje imam eno \u0161alo komedijanta Uro\u0161a Kuzmana. Ko sem bil majhen, sem se odlo\u010dil za zabavno glasbo, ampak ker \u017eivim v Velenju, je pri\u0161lo narodno samo od sebe (smeh, op. a.).<\/p>\n

Ta glasba mi je bila in mi je \u0161e vedno res v\u0161e\u010d. Tudi moja mama me je precej “zastrupila” s to glasbo, saj je veliko poslu\u0161ala Slaka, zato sem kot otrok veliko poslu\u0161al tovrstno glasbo. Nehote me je pravzaprav usmerila v to glasbeno zvrst.<\/p>\n

Morda bi bilo druga\u010de, \u010de bi star\u0161i poslu\u0161ali jazz. Harmonika pa mi je bila o\u010ditno res polo\u017eena v zibelko.<\/p>\n

\""Ker<\/p>\n

“Ker sem bil takrat v obdobju, ko sem imel pri \u0161estnajstih ali sedemnajstih letih najve\u010dji zagon in motivacijo za igranje ter u\u010denje, sem si zadal cilj, da neko\u010d postanem svetovni prvak. Nekega dne sem se preprosto odlo\u010dil in si rekel: ‘To \u017eelim neko\u010d postati in tudi bom svetovni prvak.'”
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Leta 1999 ste v italijanskem Monsanu osvojili naslov absolutnega svetovnega prvaka v igranju na diatoni\u010dno harmoniko. Koliko dela in odrekanj je bilo potrebnih\u00a0za osvojitev tega naziva?<\/p>\n

Za izziv, da neko\u010d postanem svetovni prvak, sem se odlo\u010dil enkrat med \u0161topanjem. \u0160ofer me je med vo\u017enjo vpra\u0161al, kaj po\u010dnem, in sem mu, takrat \u0161e kot najstnik, povedal, da igram harmoniko. Ko me je vpra\u0161al, ali poznam Zorana Lupinca, svetovnega prvaka, sem mu odgovoril, da ga ne poznam. Do takrat namre\u010d \u0161e nikoli nisem sli\u0161al, da lahko postane\u0161 svetovni prvak v igranju harmonike.<\/p>\n

Ker sem bil takrat v obdobju, ko sem imel pri \u0161estnajstih ali sedemnajstih letih najve\u010dji zagon in motivacijo za igranje ter u\u010denje, sem si zadal cilj, da neko\u010d postanem svetovni prvak. Nekega dne sem se preprosto odlo\u010dil in si rekel: To \u017eelim neko\u010d postati in tudi bom svetovni prvak.<\/p>\n

To je nekaj, \u010demur te\u017eko verjame\u0161, vendar mo\u017egani delujejo po svoje.<\/p>\n

Ko se za nekaj odlo\u010dim, to tudi uresni\u010dim. Ko sem imel ta cilj v mislih, sem res veliko treniral in vadil. \u017de danes lahko pri svojih u\u010dencih opazim, kdo bo prvak in kdo nikoli ne bo. Prvi pogoj, da nekdo lahko postane prvak, je mo\u010dna \u017eelja. To je osnova, saj se ob tem zaveda\u0161, da mora\u0161 veliko vaditi, zato ti je tudi la\u017eje vaditi. Pri mladih se ta gore\u010da \u017eelja hitro opazi.<\/p>\n

Tudi sam sem imel v sebi mo\u010dno \u017eeljo in sem ves \u010das stremel k temu cilju, nato pa sem se leta 1999 udele\u017eil svetovnega prvenstva v Italiji.<\/p>\n

Bil sem res dobro pripravljen. Veliko mi je pomagalo tudi to, da sem \u017ee takrat bral psiholo\u0161ke knjige, saj me je to podro\u010dje zanimalo \u017ee kot najstnika. \u017de pol leta pred svetovnim prvenstvom sem govoril, da sem svetovni prvak, in sem si to dobesedno vbil v glavo. Tudi mami sem povedal, da bom zmagal na svetovnem prvenstvu, in bil sem prepri\u010dan o svoji zmagi.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Na leto\u0161nji podvig sem se pripravljal predvsem psiholo\u0161ko. Seveda tudi telesno, vendar \u0161e precej bolj v psiholo\u0161kem smislu, saj me je lani, ko sem zdr\u017eal 58 ur, izdala psiha. Poleg tega nisem dovolj spal in tu ni nobene posebne matematike.”
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Kateri izmed dose\u017ekov \u2013 postati svetovni prvak ali podreti Guinnessov rekord v najdalj\u0161em igranju harmonike \u2013 vam pomeni ve\u010d?<\/p>\n

Ve\u010d mi zagotovo pomeni naslov svetovnega prvaka iz leta 1999. Pri Guinnessovem rekordu mora\u0161 predvsem vzdr\u017eati napor, kakovost igranja pa ni tako pomembna. Pri naslovu svetovnega prvaka pa je kakovost igranja najpomembnej\u0161a, poleg tega pa potrebuje\u0161 veliko \u010dasa, da dose\u017ee\u0161 tak\u0161no raven.<\/p>\n

\u010ce primerjam oboje, mi naslov svetovnega prvaka \u0161e vedno pomeni ve\u010d. Seveda pa mi veliko pomeni tudi to, da sem igral 83 ur in podrl svetovni rekord v najdalj\u0161em igranju harmonike.<\/p>\n

\"Robert<\/p>\n

Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Kako ste se pripravljali na tako zahteven podvig, kot je podiranje Guinnessovega rekorda v najdalj\u0161em igranju harmonike?<\/p>\n

Na leto\u0161nji podvig sem se pripravljal predvsem psiholo\u0161ko. Seveda tudi telesno, vendar \u0161e precej bolj v psiholo\u0161kem smislu, saj me je lani, ko sem zdr\u017eal 58 ur, izdala psiha. Poleg tega nisem dovolj spal in tu ni nobene posebne matematike.<\/p>\n

Letos sem imel manj kraj\u0161ih po\u010ditkov, predpisane pavze pa sem akumuliral, tako da sem lahko v obdobjih kriz tudi zaspal.<\/p>\n

Tistih dvajset minut je bilo zlata vrednih. Neverjetno je, kako se lahko \u010dlovek naspi v dvajsetih minutah. Ko sem se po teh pavzah zbudil, sem to\u010dno vedel, kje sem in kaj se dogaja. Nih\u010de ni imel z mano nobenih te\u017eav, da bi se po kratkem spancu upiral ali \u017eelel pavzo podalj\u0161ati. Ko so me zbudili, sem v trenutku vstal. Verjetno tudi zaradi cilja, ki sem ga imel v glavi.<\/p>\n

Kaj in kdaj vam je bilo med rekordnim igranjem najte\u017eje?<\/p>\n

Najzahtevnej\u0161a je bila zadnja kriza, ki se je pojavila nekje pri 78 ali 79 urah igranja. V zadnjih \u0161tirih ali petih urah sem imel res veliko krizo, zato so bili na trnih tudi gledalci, saj bi bila velika \u0161koda, \u010de mi ne bi uspelo tik pred ciljem.<\/p>\n

Spomnim se, da sem imel ob\u010dutek, kot da ne igram pred toliko ljudmi v Velenju. Zdelo se mi je, kot da sem nekje na travniku ali na veselici v \u0161otoru in da \u010dakam na ljudi. Pred o\u010dmi se mi je odvijal nekak\u0161en film, vmes sem \u017ee nekoliko pozabljal igrati. Bil sem tako utrujen, da sem v glavi pome\u0161al tudi prijeme in tonalitete.<\/p>\n

To je nekaj, \u010demur te\u017eko verjame\u0161, vendar mo\u017egani delujejo po svoje. Na sre\u010do sem imel takrat na voljo \u0161e tistih 25 minut in sem lahko \u0161el spat. Po\u0161teno sem zasmr\u010dal in se spo\u010dil. Ko sem se vrnil, sem bil nekoliko omoti\u010den, nato pa sem hitro spet dobil svoj nasmeh in se zavedel, da je manj\u0161a kriza za menoj.<\/p>\n

Ko kriza nastopi, se to zgodi hipoma in \u010dloveka odnese, ne da bi se tega sploh zavedal.<\/p>\n

Ko sem se po izzivu odpravil domov spat, me je pregledalo medicinsko osebje Medicum iz Velenja. Izmerili so mi vitalne znake \u2013 krvni tlak, sr\u010dni utrip in nasi\u010denost krvi s kisikom \u2013 in vse je bilo brezhibno. \u010cez tri ure so meritve ponovili in rezultati so bili znova odli\u010dni. Tako so me pustili spati naprej in sem se naspal.<\/p>\n

Naslednji dan sem se dopoldne \u017ee odpravil na podiranje skupinskega rekorda na Visti, popoldne pa sem z odra vodil celoten harmonikarski orkester.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Najzahtevnej\u0161a je bila zadnja kriza, ki se je pojavila nekje pri 78 ali 79 urah igranja. V zadnjih \u0161tirih ali petih urah sem imel res veliko krizo, zato so bili na trnih tudi gledalci, saj bi bila velika \u0161koda, \u010de mi ne bi uspelo tik pred ciljem.”
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Guinnessov rekord v najdalj\u0161em igranju harmonike ste uspe\u0161no podrli. Menite, da boste prihodnje leto uspe\u0161no napadli tudi rekord v skupinskem igranju harmonike?<\/p>\n

Da, stoodstotno in zagotovo. O tem sploh ni nobenega dvoma.\u00a0Po\u0161alimo se, da smo se spomnili eno leto prepozno, saj bi ga lani s \u0161tevilko 4.066 z lahkoto podrli. In to je bilo \u0161ele prvo leto, pri \u010demer je vedno najte\u017eje prvi\u010d.<\/p>\n

Veliko ljudi se spra\u0161uje, kako vse skupaj sploh poteka, ali bo kaj narobe, \u010de se pri igranju zmotijo\u00a0ali pa, ali so sploh dovolj dobri. Na koncu pa je bil v \u0161otoru tak\u0161en direndaj, da si komaj sli\u0161al samega sebe. Ko hkrati zaigra \u0161tiri tiso\u010d harmonik, je to nekaj nepredstavljivega.<\/p>\n

Ljudje se prihodnje leto tega ne bi smeli bati. Povsem dovolj je osnovno znanje igranja harmonike, da se lahko udele\u017eijo podiranja rekorda. To bo spet nekaj posebnega, saj bomo posku\u0161ali podreti \u0161e skupinski rekord in dokazati, da lahko v mali Sloveniji z dvema milijonoma prebivalcev zberemo ve\u010d tiso\u010d harmonikarjev na enem mestu.<\/p>\n

\u017de leto\u0161nja \u0161tevilka, 4.066 harmonikarjev, je absolutno najvi\u0161je \u0161tevilo harmonikarjev v Evropi in seveda tudi v Sloveniji. Svetovni rekord je med letoma 2017 in 2025 zna\u0161al 2.160 harmonikarjev. Po\u0161alimo se, da smo se spomnili eno leto prepozno, saj bi ga lahko podrli \u017ee letos.<\/p>\n

Zato sploh ne dvomim, da prihodnje leto ne bi mogli zbrati \u0161est ali sedem tiso\u010d harmonikarjev in podreti tudi tega rekorda.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Seveda sta pomembni tako psiholo\u0161ka kot fizi\u010dna priprava. Vse je pomembno, vse se mora poklopiti. Pri meni se je letos to res poklopilo,” je povedal Goter.
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Kaj vse je pomembno, da se podre tovrsten Guinnessov rekord v najdalj\u0161em igranju harmonike (zagotovo sta klju\u010dni fizi\u010dna in psihi\u010dna pripravljenost)?<\/p>\n

Seveda sta pomembni tako psihi\u010dna kot fizi\u010dna priprava. Vse mora biti usklajeno. Letos se je pri meni to res zgodilo; pri izzivu me je ves \u010das spremljala ekipa fizioterapije Ple\u0161nik, ki me je med samim izzivom masirala. Vse je delovalo kot ekipa v Formuli 1. Ko sem imel pavzo, so me trije hkrati masirali, mi hladili kite in spro\u0161\u010dali mi\u0161ice. Omeniti moram tudi Damjana Ter\u0161ka, vodjo ekipe, ki je opravil levji dele\u017e pri mojem uspehu. Brez njega bi te\u017eko uspel; on je bil kot nekak\u0161na moja desna roka, saj je poskrbel za idealne pogoje za igranje. Med podiranjem rekorda je bil ves \u010das prisoten, bil je kot nekak\u0161en angel varuh.<\/p>\n

Nutricionist Leon Bedera\u010d mi je letos pripravil na\u010drt prehrane in pija\u010de, torej na\u010drt, kaj naj pijem in jem. Lani sem imel namre\u010d prepoved pitja kave in Red Bulla, ki naj bi mi sicer pomagala v kratkem \u010dasu, v dalj\u0161em obdobju pa naj bi imelo\u00a0u\u017eivanje teh pija\u010d name negativne u\u010dinke. Bedera\u010d se s tem pristopom ni strinjal, zato sva spremenila leto\u0161nji na\u010drt. Nisem prekora\u010dil dnevnega oziroma priporo\u010denega vnosa kofeina. Zato sem pogosto pil energijske pija\u010de, kar mi je zelo pomagalo. Jedel sem tudi gele, ki jih na tekmah uporabljajo \u0161portniki in ki so mi hitro dali energijo.<\/p>\n

Ne, niti za milisekundo nisem pomislil, da bi odnehal. Meni je bil to u\u017eitek. Ko igram na odru in nastopam, takrat najbolj \u017eivim.<\/p>\n

Poudariti moram tudi psiholo\u0161ko pripravo na izziv. Na tem podro\u010dju sem se pripravljal s psihoterapevtko Ne\u017eo \u0110or\u0111i\u0107 iz Celja, brez katere bi te\u017eko podrl rekord. Skupaj sva imela izdelano posebno taktiko. V obdobjih moje utrujenosti se je usedla poleg mene, jaz pa sem zaprl o\u010di in igral naprej, ona pa me je usmerjala ter opozarjala na nove skladbe, tako da sem \u0161e naprej upo\u0161teval pravilnik.<\/p>\n

A \u017ee to, da lahko za nekaj trenutkov zapre\u0161 o\u010di pri 50 ali 60 urah brez spanja, ko tvoje telo \u017eeli spati, mi je zelo pomagalo. Z mano je izvedla nekak\u0161no seanso in mi medtem, ko sem zaprl o\u010di, umirjala misli ter govorila pomirjujo\u010de besede. Po desetih minutah so tisti, ki so bili prisotni v prostoru (\u017eirija in obo\u017eevalci), opazili, da sem po tem, ko sem spet odprl o\u010di, deloval bistveno bolj spo\u010dit. Po\u010dutil sem se, kot da bi spal nekaj ur.<\/p>\n

Ste kdaj med podiranjem rekorda pomislili, da bi odnehali?<\/p>\n

Ne, niti za milisekundo nisem pomislil, da bi odnehal. Meni je bil to u\u017eitek. Ko igram na odru in nastopam, takrat najbolj \u017eivim. Najbolj \u017eivega se po\u010dutim, ko nastopam in me ljudje spodbujajo ter navijajo zame. Podiranje rekorda je bil zame u\u017eitek in \u010deprav je bilo na trenutke zahtevno, tega nisem \u010dutil kot neko breme ali trpljenje.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Ne, niti za milisekundo nisem pomislil, da bi odnehal. Meni je bil to u\u017eitek. Ko igram na odru in nastopam, takrat najbolj \u017eivim.”
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Kateri trenutek med podiranjem rekorda vam je najbolj ostal v spominu?<\/p>\n

Najbolj mi je ostal v spominu trenutek, ko sem se za\u010del zavedati, da bom podrl rekord. Ko je bilo do konca le \u0161e dve ali ena ura in \u017ee vidi\u0161 ciljno ravnino. Takrat te \u017ee vodi adrenalin in nisi ve\u010d utrujen. Na Visti se je za\u010dela zbirati tudi mno\u017eica ljudi; pri\u0161lo jih je okoli tri tiso\u010d in to je bil nor ob\u010dutek, ko so vzklikali moje ime.<\/p>\n

Moj prvi cilj je bil igrati 81 ur, toliko, da podrem rekord. Rekel sem si, da bom podalj\u0161al, \u010de se bom dobro po\u010dutil, poleg tega pa je la\u017eje braniti rekord, \u010de ne gre le za nekaj minut, ampak za ve\u010d ur.<\/p>\n

So bile torej za \u0161e bolj\u0161i rekord v igri tehni\u010dne te\u017eave?<\/p>\n

Da, zaradi izvedbe in ker je bilo treba oder pripraviti za naslednji dogodek. To\u010dno tako je bilo.<\/p>\n

Kaj vam pomeni, da je Guinnessov rekord zdaj v lasti Slovenca, potem ko ste ta dose\u017eek lani \u017ee posku\u0161ali prese\u010di, a vam ni uspelo?<\/p>\n

Ni \u0161e povsem v mojih rokah, saj \u0161e \u010dakam potrditev s strani Guinnessa. Oni morajo pregledati video in druge dokaze, zato pri\u010dakujem, da se bo to zgodilo v nekaj tednih. \u010ce nismo naredili kak\u0161ne posebne napake, bom na to neizmerno ponosen. Ponosen pa sem tudi \u017ee zdaj, saj sem dejansko igral 83 ur na harmoniko. \u017de to mi ogromno pomeni. Guinnessov rekord pa bi bil seveda \u010de\u0161nja na torti, a na to moramo \u0161e malo po\u010dakati.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Res pa je, da mora\u0161 imeti ljubezen do glasbe globoko v sebi. Tisti, ki pridejo tako dale\u010d, da postanejo \u010dlani ansamblov ali u\u010ditelji, so zagotovo veliko vadili in imeli to ljubezen v sebi. Ljubezen do instrumenta in glasbe je pogoj za uspeh na tem podro\u010dju.”
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Razvili ste tudi prvi ra\u010dunalni\u0161ki program za u\u010denje diatoni\u010dne harmonike VSLN (Vsak se lahko nau\u010di) in kasneje ustanovili portal Svet harmonik. Kaj ste \u017eeleli z njim ponuditi glasbenikom?<\/p>\n

Leta 1993, ko sem za\u010del pou\u010devati klasi\u010dno harmoniko, se mi je zdelo nesmiselno, da moram nekatere stvari vedno znova razlagati ljudem. \u017delel sem to modernizirati in imel sem sre\u010do, da sem v \u010dasu igranja pri zasedbi Slovenski ekspress spoznal Darka Obretana, odli\u010dnega programerja. Predstavil sem mu idejo in skupaj sva jo uresni\u010dila.<\/p>\n

To je odli\u010dna zadeva, prvi profesionalni program za u\u010denje harmonike na svetu, za katerega sem leta 2008 v Berlinu prejel nagrado Comenius EduMedia Siegel plus. Gre za sistem z razli\u010dnimi stopnjami u\u010denja igranja harmonike, kjer se lahko ob zvokih nau\u010di\u0161 zaigrati razli\u010dne skladbe (program poka\u017ee, v katero smer raztegne\u0161 meh in s katerimi prsti pritiska\u0161 posamezne gumbe). Vsak si lahko nastavi uglasitev frajtonarice in prilagodi hitrost igranja.<\/p>\n

Na portalu goter.si si lahko posamezniki kupijo tudi posamezne pesmi ali se prijavijo na mese\u010dno naro\u010dnino in se u\u010dijo, karkoli si \u017eelijo.<\/p>\n

\u0160e naprej pa pou\u010dujete tudi u\u010dence v svoji glasbeni \u0161oli?<\/p>\n

Da, pou\u010dujem jih po posluhu, tako kot sem se u\u010dil sam, in na ta na\u010din tudi svoje znanje predajam naprej. Mislim, da imam eno redkih glasbenih \u0161ol, kjer se lahko posameznik u\u010di karkoli, predlaga katerokoli skladbo in se je tudi nau\u010di.<\/p>\n

Res pa je, da mora\u0161 imeti ljubezen do glasbe globoko v sebi. Tisti, ki pridejo tako dale\u010d, da postanejo \u010dlani ansamblov ali u\u010ditelji, so zagotovo veliko vadili in imeli to ljubezen v sebi. Ljubezen do instrumenta in glasbe je pogoj za uspeh na tem podro\u010dju.<\/p>\n

\"Ko<\/p>\n

Ko je bil star 17 let, je postal \u010dlan prvega ansambla in tam pridobil veliko izku\u0161enj pri delu v skupini.
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Neko\u010d ste sodelovali tudi v razli\u010dnih skupinah in ansamblih. Kako svojo glasbeno pot razvijate danes?<\/p>\n

Danes sem \u017ee 20 let solist. Zelo rad prihajam na praznovanja in druge dogodke, kamor me povabijo ljudje, pogosto tudi kot presene\u010denje. Podjetja pogosto organizirajo praznovanja, obletnice in team buildinge, kjer nastopam. Vrsto let nastopam tudi v Avstriji in Nem\u010diji.<\/p>\n

Pri 17 letih sem postal \u010dlan prvega ansambla in tam pridobil veliko izku\u0161enj pri delu v skupini, na primer, da kot harmonikar ne sme\u0161 biti preglasen in preglasiti drugih. Veliko smo igrali, in ko sem iz ansambla Sreden\u0161ek prestopil v Ansambel Slovenski ekspres, je bilo nastopov \u0161e ve\u010d: poleti na morju v Fiesi, pozimi na Rogli ter na porokah. Od leta 1999 do 2005 sem imel tudi svoj ansambel, nato pa sem se po letu 2005\u00a0zaradi velikega povpra\u0161evanja po solo nastopih in naziva svetovnega prvaka\u00a0odlo\u010dil za samostojno pot.<\/p>\n

Pri ansamblu je dinamika druga\u010dna. Tam je ve\u010d ljudi, ve\u010d usklajevanja in prilagajanja. S solo glasbeno potjo mi ni \u017eal in po njej hodim \u017ee dvajset let.<\/p>\n

Kak\u0161en nasvet (glede igranja ali uspeha na harmoniki) bi dali mladim harmonikarjem?<\/p>\n

Svetoval bi jim, naj bodo po\u0161teni do sebe. Marsikateri u\u010denec ve, da se je zmotil, pa to spregleda in gre naprej. Kar je treba zvaditi, bo ostalo za vadbo, noben \u010dude\u017e se ne zgodi. Za u\u010denje si je treba vzeti \u010das in stvari dobro vaditi. Naj veliko vadijo in naj ne bodo prehitro zadovoljni.<\/p>\n

Pri ustanavljanju ansambla sta sprva potrebna \u017eelja in prilagajanje. Dobro je tudi, \u010de poleg instrumenta poje\u0161 ali igra\u0161 \u0161e kak\u0161en drug instrument. Naj ljubijo svoj instrument, veliko vadijo razli\u010dne zvrsti in avtorje ter so pri tem \u010dim bolj natan\u010dni.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“\u010ce ima\u0161 talent in vztrajnost, je to zmagovalna kombinacija. Se pa zgodi, da ima nekdo veliko talenta, pa ne vadi, nekdo drug pa manj talenta, a veliko vadi. Tak lahko prvega premaga z voljo in trdim delom. Talent je pogoj, brez katerega je te\u017eje uspeti,” meni Goter.
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Kaj je bolj pomembno: imeti talent ali vztrajnost in zavzetost za igranje instrumenta?<\/p>\n

\u010ce ima\u0161 talent in vztrajnost, je to zmagovalna kombinacija. Se pa zgodi, da ima nekdo veliko talenta, pa ne vadi, nekdo drug pa manj talenta, a veliko vadi. Tak\u0161en lahko prvega premaga z voljo in trdim delom. Talent je pogoj, brez katerega je te\u017eje uspeti.<\/p>\n

Kaj vas \u0161e osre\u010duje poleg glasbe?<\/p>\n

Moja dru\u017eina in otroci, ki so najve\u010dje bogastvo. Poleg tega me osre\u010dujejo sprehodi v naravo, obisk fitnesa in vo\u017enja z motorjem. Sem \u010dlan \u0161portnega strelskega dru\u0161tva, prosti \u010das in kak\u0161en\u00a0dober film me prav tako razveseljujeta. Najbolj pa cenim kakovosten \u010das z otroki. \u017delim jim dobro vzgojo in si prizadevam za medsebojno ljubezen.<\/p>\n

Ste tudi svoja sinova navdu\u0161ili za glasbo?<\/p>\n

Da, starej\u0161i sin obiskuje dve srednji glasbeni \u0161oli, eno za klavir in drugo za orgle. Mlaj\u0161i sin \u017dan Jan v Velenju obiskuje glasbeno \u0161olo za klavirsko harmoniko, kjer ga u\u010di Zmago \u0160tih, frajtonarico pa ga u\u010dim jaz. Starej\u0161i sin Val pa poleg glasbenih \u0161ol obiskuje tudi drugi letnik gimnazije, zato je zelo zaseden.<\/p>\n

Tudi \u010de nih\u010de od njiju ne bo \u0161el po moji poti, ne bo ni\u010d narobe. \u010ce pa bo kdo sledil moji poti, bom zelo ponosen.<\/p>\n

\"Robert<\/p>\n

Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Katera skladba, ki jo igrate, je va\u0161a najljub\u0161a in jo najraje zaigrate?<\/p>\n

To je moja avtorska skladba, val\u010dek \u010carobno jutro. Gre za zelo lepo skladbo, ki jo pogosto igrajo tudi na tekmovanjih. Ta val\u010dek bi lahko igral ves \u010das.<\/p>\n

Vas na nastop povabijo tudi politi\u010dne stranke?<\/p>\n

Izogibam se politi\u010dnim dogodkom, ker sem apoliti\u010den in nisem \u010dlan nobene stranke. Menim, da je v Sloveniji najbolje ostati nevtralen. \u010ce nastopa\u0161 za levo stranko, so jezni desni in obratno. \u017dalostno je, da je tak\u0161no stanje. Kot glasbenik se zato strankarskim zadevam izogibam.<\/p>\n

Kaj vas je glasba nau\u010dila o \u017eivljenju in kak\u0161ne vrednote vam je dala?<\/p>\n

Glasba je sporazumevanje. Tako kot se sporazumevamo z jezikom, se sporazumevamo tudi z glasbo. Z njo izra\u017eamo \u010dustva in razpolo\u017eenje \u2013 lahko je melanholi\u010dna, \u017ealostna, vesela ali razposajena. Ko instrument vzame\u0161 v roke, postane del tebe in z njim nekaj pove\u0161 svetu.<\/p>\n

Tudi zna\u010daj ljudi se odra\u017ea v glasbi. Introvertiran \u010dlovek bo glasbo podajal bolj umirjeno, veseljak pa bolj energi\u010dno. Po du\u0161i sem veseljak in imam veliko energije, zato bi v\u010dasih harmoniko od veselja kar raztrgal. Po drugi strani sem tudi \u010dustven in me ne\u017ene melodije mo\u010dno ganijo.<\/p>\n

Glasba, tako kot \u0161port, u\u010di disciplino. Velja rek, da kdor poje, zlo ne misli, lahko pa re\u010demo tudi: kdor igra, prav tako ne misli zla. Glasba nas lahko naredi bolj\u0161e ljudi.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Glasba, tako kot \u0161port, u\u010di disciplino. Velja rek, da kdor poje, zlo ne misli, lahko pa re\u010demo tudi: kdor igra, prav tako ne misli zla. Glasba nas lahko naredi bolj\u0161e ljudi,” je prepri\u010dan.
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Imate \u0161e kak\u0161ne neuresni\u010dene \u017eelje za prihodnost in zanimive projekte?<\/p>\n

Mislim, da bom opravil \u0161e izpit za lovca, saj sem \u017ee \u010dlan \u0161portno-strelskega dru\u0161tva. Razmi\u0161ljal sem tudi o izpitu za letalo, a ta ideja \u0161e ni povsem zrela. Pred leti sem opravil izpit za \u010doln, zato si vsako leto zastavim nov cilj. Morda si bom v prihodnje kupil tudi \u010doln, da bom ve\u010d \u010dasa pre\u017eivel na morju in med otoki.<\/p>\n

Cilj, da s harmoniko obi\u0161\u010dem tudi Severno Ameriko, bom uresni\u010dil letos julija. S harmoniko sem bil \u017ee skoraj povsod po svetu, ne pa tudi v Severni Ameriki. Izpopolniti si \u017eelim tudi igranje na klavirsko harmoniko, zato sem si nedavno naro\u010dil novo.<\/p>\n

\"Po<\/p>\n

Po dopolnjenem 50. letu \u0161e bolj ceni svoj prosti \u010das. “Okoli petdesetega leta se \u010dlovek res za\u010dne zavedati, da smo tu le na obisku in da je vsak dan darilo,” nam je \u0161e zaupal Goter.
\n Foto: Bojan Puhek <\/p>\n

Na poslovnem podro\u010dju razvijam tudi portal Svet harmonik, kjer lahko posamezniki oddajajo oglase in delijo informacije o \u0161olah.\u00a0Z njim imam v prihodnje \u0161e ve\u010dje na\u010drte, saj ga \u017eelim raz\u0161iriti tudi v druge dr\u017eave. Tak\u0161ni projekti zahtevajo \u010das, finan\u010dni vlo\u017eek, investicije in promocijo.<\/p>\n

Zdaj po 50. letu \u0161e bolj cenim svoj prosti \u010das. Okoli petdesetega leta se \u010dlovek res za\u010dne zavedati, da smo tu le na obisku in da je vsak dan darilo. Posel mi danes ne pomeni ve\u010d toliko kot pred 20 leti. Danes mi ve\u010d pomenijo prosti \u010das, dru\u017eina in otroci. Na stara leta bom lahko tudi ve\u010d potoval (smeh op. a.).<\/p>\n

Oglejte si \u0161e:<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kdaj ste se prvi\u010d navdu\u0161ili za diatoni\u010dno harmoniko in kdo vas je zanjo navdu\u0161il? Ljubezen do harmonike sem…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":134605,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[16],"tags":[36850,276,7376,7375,27840,19383,2826,8722,62,37,58,60,38,94,93,13459],"class_list":["post-134604","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-sport","tag-diatonicna-harmonika","tag-glasba","tag-guinnessov-rekord","tag-harmonika","tag-harmonikar","tag-igranje","tag-narodnozabavna-glasba","tag-robert-goter","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-sport","tag-sports","tag-svetovni-rekord"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116786516965042826","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/134604","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=134604"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/134604\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/134605"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=134604"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=134604"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=134604"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}