{"id":13472,"date":"2026-03-04T11:39:09","date_gmt":"2026-03-04T11:39:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/13472\/"},"modified":"2026-03-04T11:39:09","modified_gmt":"2026-03-04T11:39:09","slug":"intimni-recital-legende-klavirja-grigorija-sokolova-v-znamenju-beethovna-in-schuberta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/13472\/","title":{"rendered":"Intimni recital legende klavirja Grigorija Sokolova v znamenju Beethovna in Schuberta"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Sokolov
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSokolov ve o klavirjih znamke Steinway ve\u010d kot marsikateri klavirski tehnik. Preden sede za neznani klavir, najprej pregleda njegovo notranjo mehaniko in ga po potrebi razstavi. Foto: Darja \u0160travs Tisu\/Festival Ljubljana<\/p>\n

Prvo presene\u010denje ve\u010dera je bila njegova eleganca. Redko vidimo klasi\u010dne izvajalce v “polni” koncertni obleki. Njegova eleganca in gracioznost sta se pokazali s \u010drnim elegantnim frakom in telovnikom, kar ne vidimo pogosto pri solistih na koncertih. Za piko na i pa je virtuoz dodal \u0161e eleganten bel metulj\u010dek. Tak\u0161ne oprave dandanes nosijo predvsem dirigenti in operne dive.<\/p>\n

Brez\u010dasna eleganca, ki pa je ni dodelal s kak\u0161nimi ble\u0161\u010de\u010dimi dodatki ali pa ekstravaganco, ki je danes tako popularna. Glasbeniki so vedno izzivali dru\u017ebo. Neko\u010d z na\u010dinom skladanja, danes pa skozi modo in interpretacijo. Gospodu v zrelih letih tako pristaja brez\u010dasna eleganca ob \u010drnem koncertnem klavirju.<\/p>\n

Mojster \u010drno-belih tipk bi sicer moral nastopiti \u017ee na lanskem sklepu zimskega festivala, vendar je nastop zaradi bolezni odpovedal. Pri\u010dakovanja so bila tako velika.<\/p>\n

Uvod recitala v znamenju za\u010detka in konca Beethovnovega \u017eivljenja<\/p>\n

\u017de sam prihod umetnika na oder je bil graciozen. Sokolov se je odlo\u010dil za druga\u010den, mogo\u010de celo malo ruski pristop. Po\u010dasen prihod, pogled, usmerjen v klavir, kratek, plitek priklon in takoj prvi akord. Ob\u010dutek v dvorani je bil, da je umetnik \u017ee pred in med prihodom na oder v svoji “vlogi” in ga ob\u010dinstvo sploh ne zanima \u2013 samo pustite me igrati in se izra\u017eati skozi glasbo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Sokolov
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSokolov zelo redko daje intervjuje in skoraj nikoli ne govori o zasebnem \u017eivljenju ali interpretacijah, saj verjame, da glasba govori sama zase. Foto: Darja \u0160travs Tisu\/Festival Ljubljana<\/p>\n

Prvi toni so naznanjali, da bomo pri\u010da veli\u010dini pianista in skladatelja Beethovna. Sonato za klavir \u0161t. 4 v Es-duru op. 7 je skladatelj napisal leta 1796 in jo izdal kot samostojno delo. Zanimiv izbor, saj je ta sonata, sam skladatelj jo je poimenoval velika sonata, velikokrat spregledana in zato manj pogosto izvajana. Skladatelj je sonato posvetil svoji takratni 16-letni u\u010denki Anne Luise Barbare. Tehni\u010dne zahtevnosti sonate nakazujejo, da je bila Anne izjemno ve\u0161\u010da pianistka, ki je bila sposobna obvladovati zapletene pasa\u017ee v sonati.<\/p>\n

Ali ji je sonato posvetil samo zaradi prijateljskega odnosa ali pa je bila ena izmed neusli\u0161anih ljubezni? Mogo\u010de celo oboje? V klasi\u010dni glasbi ni ni\u010d nenavadnega, \u010de skladatelj svoje delo posveti nekomu \u2013 po navadi osebi, ki je bila pomembna v njegovem \u017eivljenju, ali pa osebi, ki je imela velik vpliv na skladanje.<\/p>\n

Pozornost do detajlov in preprostost ve\u010dera<\/p>\n

Na odru je stal le \u010drn koncertni klavir, brez ro\u017e ali dodatkov, zaradi \u010desar je velik oder deloval \u0161e bolj prazen. A pianistova igra je povsem napolnila prostor, zato bi vsak odrski dodatek poru\u0161il to \u010disto, zbrano podobo.<\/p>\n

Osvetlitev je bila zadr\u017eana in tema\u010dna, kar je ustvarilo intimno vzdu\u0161je. Ker Sokolov najraje vadi pono\u010di in ceni mir ter koncentracijo, mu tak\u0161na umirjena svetloba ustreza \u2013 tudi glede na izbrani repertoar mo\u010dna osvetlitev ne bi bila primerna.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Zelo
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tZelo preprosta postavitev vseh elementov na odru pred za\u010detkom recitala. Foto: Urh Feldin\/MMC RTVSLO<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tNajdalj\u0161a sonata z za\u010detka Beethovnovega skladanja<\/p>\n

“Velika sonata” je ena izmed najdalj\u0161ih sonat, ki jih je Beethoven napisal \u2013 pianist vse \u0161tiri stavke odigra v slabih 30 minutah. 76-letni pianist je z njo opravil v velikem slogu. Velikokrat se zgodi, da zaradi tehnike igranja trpi izraznost in nasprotno, vendar pa pri pianistu njegovega kova to ni bilo vpra\u0161anje niti za eno frazo.<\/p>\n

“\u0160est bagatel ali malenkost za soloklavir”<\/p>\n

V slogu Beethovna se je tudi nadaljeval recital. Za konec prvega dela se je pianist odlo\u010dil, da bo odigral \u0160est bagatel op. 126, ki jih je visoko cenil tudi sam skladatelj. Kot popolno nasprotje sonati, ki je iz zgodnjega skladateljevega \u017eivljenja, so bagatele zadnje delo za klavir, ki jih je Beethoven napisal. O delu je skladatelj dejal: “\u0160est bagatel ali malenkost za soloklavir, od katerih so nekatere nekoliko bolj razvite in verjetno najbolj\u0161e tovrstne skladbe, kar sem jih napisal.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Sokolov
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSokolov nastopa pribli\u017eno le sedemdesetkrat na leto, saj si za vsak koncert vzame \u010das, da ga premi\u0161ljeno sestavi in se vanj popolnoma poglobi. Foto: Darja \u0160travs Tisu\/Festival Ljubljana<\/p>\n

V nasprotju z njegovimi prej\u0161njimi bagatelami je bilo teh \u0161est \u017ee od za\u010detka predstavljenih kot en cikel, kjer se med seboj izmenjujejo liri\u010dni in introspektivni ter hitri in dramati\u010dni deli. V celotnem ciklu je skladatelj zelo svoboden, recimo igranje z zapleteno ornamentiko ali pa igranje s spreminjanjem registra na klavirju \u2013 bodisi navzgor bodisi navzdol.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tGrigorij Sokolov velja za enega najve\u010djih pianistov dana\u0161njega \u010dasa in zadnjih nekaj desetletji. Nase je opozoril \u017ee zelo zgodaj, najprej pri dvanajstih letih, pri 16 pa je, kot najmlaj\u0161i v zgodovini, \u017ee zmagal na mednarodnem pianisti\u010dnem tekmovanju \u010cajkovskega in skozi celotno kariero pridobil status legende. Kot se za tak\u0161no osebnost spodobi, pozna klavir bolj\u0161e kot marsikdo, ki se ima za velikega poznavalca tega instrumenta s tipkami. Zaradi politi\u010dnih razmer v 70. letih in pozneje \u2013 Sokolov je odra\u0161\u010dal v Sovjetski zvezi \u2013 skorajda ni mogo\u010de najti kak\u0161nega posnetka njegovega nastopanja iz tega obdobja. Mednarodni preboj pa je do\u017eivel \u0161ele po razpadu Sovjetske zveze, ko je skoraj takoj postal najbolj iskan glasbenik. Pa \u010deprav je danes v navadi, da vsi najbolj znani pianisti tega sveta koncertirajo v dru\u017ebi najbolj\u0161ih svetovnih orkestrov, spomnimo \u2013 lani je v Ljubljani nastopila slavna Martha Argerich, ki jo je spremljal mednarodno priznan orkester, pa se je Sokolov zelo kmalu odlo\u010dil posvetiti recitalom, saj naj bi tako najbolje izrazil svojo glasbeno vizijo.<\/p>\n

Beethoven je proti koncu svojega \u017eivljenja oglu\u0161el. Glasbe tako ni ve\u010d zaznaval na “navaden” na\u010din, ampak predvsem skozi ob\u010dutke, spomine in pa prek telesnih vibracij glasbila. Ravno zato se v njegovih poznih delih opazi \u0161iroko razprta lega, kjer sta roki postavljeni zelo narazen.<\/p>\n

Ni enostavno odigrati tak\u0161nega cikla, za katerega je imel celo skladatelj visoko mesto med svojimi deli. Vsekakor je to za izku\u0161ene izvajalce, kar pa Grigorij Sokolov brez dvoma je. Niti za hip se ni zdelo, da je izvajalec v kr\u010du ali pa da mu roke prehitevajo glavo. Hitri deli so tako hitri, da ponekod deli skladbe kar poletijo mimo tebe.<\/p>\n

\u0160e te\u017eje je to dose\u010di, kadar okoli sebe nima\u0161 orkestra, ki lahko marsikaj prekrije in zakrije ter doda neko vrednost in gracioznost. V recitalu to uspe dose\u010di samo redkim. Mednje \u0161tejemo tudi Sokolova, ki nam v celotnem koncertu, trajal je skoraj tri ure z dodatki, niti za hip ni dal ob\u010dutka, da klavirja in prstov nima pod nadzorom.<\/p>\n

Zaslu\u017eeno se je prvi del koncerta kon\u010dal z mo\u010dnim aplavzom. Pianista je ob\u010dinstvo kar nekajkrat na oder pospremilo z bu\u010dnim aplavzom in vzkliki. Mogo\u010de je kdo upal na kak\u0161en mali dodatek po prvem delu. A pianisti\u010dna legenda se za to ni zmenila.<\/p>\n

Prehod v romanti\u010dno obdobje in Schubertovo sonato<\/p>\n

Drugi del nam je predstavil drugega velikana klasi\u010dne glasbe Franza Schuberta in njegovo Sonato za klavir \u0161t. 21 v B-duru D. 960. Sonata je bila napisana le nekaj tednov pred skladateljevo prezgodnjo smrtjo, jeseni leta 1828. Bila je ena izmed treh sonat za klavir, ki jih je skladatelj napisal v zadnjem letu svojega \u017eivljenja. Objavljene so bile \u0161ele leta po njegovi smrti in so bile v 19. stoletju zelo zapostavljene.<\/p>\n

Ta pogled na te tri sonate se je spremenil v 20. stoletju. Tako so danes zelo visoko cenjene in so nepogre\u0161ljiv del repertoarja vsakega zrelega pianista.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Gallusova
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGallusova dvorana Cankarjevega doma je bila polna obo\u017eevalcev klasi\u010dne glasbe in virtuoza Grigorija Sokolova. Foto: Urh Feldin\/MMC RTV SLO<\/p>\n

Velika dilema je, kam uvrstiti Schuberta. V klasicizem ali romantiko? Tako kot veliko stvari v glasbi je tudi tukaj lahko kan\u010dek subjektivnosti. Odvisno od dela \u2013 nekatera dela imajo zelo velik pridih zgodnje romantike, medtem ko nekatera, predvsem zgodnja dela, predstavljajo formo poznega klasicizma.<\/p>\n

Vrnimo se na samo sonato. Schubert je vsakega izmed \u0161tirih stavkov zastavil v velikem merilu. Pa vendar v tem njegovem delu ni niti enega odve\u010dnega tona, \u010desar ni vedno mogo\u010de re\u010di za marsikatero delo.<\/p>\n

Slogovna vrednost klasicizma<\/p>\n

Ena izmed slogovnih zna\u010dilnosti klasicizma \u2013 \u010deprav ne strogo pravilo \u2013 je, da se ponavljajo\u010de teme redko vrnejo povsem nespremenjene. Ob ponovitvah jih skladatelj pogosto preoblikuje z drobnimi okraski, denimo s tril\u010dki ali subtilnimi ritmi\u010dnimi in dinami\u010dnimi odtenki.<\/p>\n

V tej sonati je to \u0161e posebej jasno sli\u0161ati. Tema, ki se vzpostavi na za\u010detku prvega stavka v ekspoziciji, se v nadaljnjih ponovitvah vselej pojavi rahlo preoblikovana. Te drobne spremembe ji dodajajo harmonsko bogatost in izrazno globino, hkrati pa ostaja dovolj prepoznavna, da jo poslu\u0161alec brez te\u017eav razbere kot osrednjo, nosilno misel sonate.<\/p>\n

Od virtuoza, kot je Sokolov, ni bilo pri\u010dakovati ni\u010d manj za “grand finale”. Tehni\u010dno in interpretativno zelo zahtevna sonata, ki je ne more z du\u0161o odigrati vsakdo. In \u010de kdo, potem je ravno Sokolov tisti, ki mu je ta sonata pisana na ko\u017eo. Od hitrih in po\u010dasnih stavkov do dolgih kadenc in fraz, izvedenih brez vidnej\u0161ih napak.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Sokolov
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tSokolov je povedal, da ga je v \u010dasu \u0161tudija najbolj navdihoval Emil Gilels, pomemben vpliv pa so nanj imeli tudi Rahmaninov, Sofronicki, Glenn Gould, Solomon in Lipatti. Po estetskem nazoru se \u010duti najbli\u017eje Antonu Rubinsteinu. Foto: Urh Feldin\/MMC RTVSLO<\/p>\n

Te\u017eko najdemo vse prese\u017eke za to sonato. Mogo\u010de je najbli\u017eje zapis pianista Stephena Hougha: “Uvodni stavek sonate presega vsako analizo. To je eden tistih trenutkov, ko je treba pero odlo\u017eiti na mizo, telo nasloniti na naslonjalo stola in celotno poslu\u0161al\u010devo bitje prepustiti drugi sferi.”<\/p>\n

Dodatek?<\/p>\n

In ko je odzvenel zadnji ton, je bila v dvorani smrtna ti\u0161ina, a \u017ee v naslednjem trenutku jo je prevzel mo\u010den aplavz, ki je trajal tako dolgo, da se je pianisti\u010dna legenda morala vrniti na oder dvakrat. Vsekakor je bilo pri\u010dakovati dodatek (bis), ki ga je ob\u010dinstvu namenil po tretjem prihodu na oder. Ampak ob\u010dinstvo ni bilo zadovoljeno s samo enim dodatkom in tako jim je Sokolov namenil mini recital znotraj recitala. Dodatki so se vrstili in ustavil se je pri dodatku \u0161tevilka 6. Marsikdo v ob\u010dinstvu je do\u010dakal svoj trenutek s Chopinom, ki si ga je kot dodatek potihoma \u017eelela celotna dvorana.<\/p>\n

Pri prvem akordu Chopina se je v dvorani zasli\u0161al mo\u010dan vzdih in nato smrtna ti\u0161ina do konca dodatka, ki jo je prekinil eden izmed mo\u010dnej\u0161ih aplavzov tistega ve\u010dera. Ob\u010dinstvo je dobilo to, kar je hotelo. Morda tega ni bilo mogo\u010de razbrati na obrazu Sokolova, ker virtuoz niti enkrat v celotnem koncertu ni pokazal kakr\u0161nega koli izraza na obrazu, celoten koncert je vzdr\u017eeval “poker face”, bilo pa je v dvorani \u010dutiti \u010dustva, tako njegova kot tudi \u010dustva ob\u010dinstva, ki je \u0161e ostalo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Med
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMed prvim in drugim delom koncerta je na oder stopil ugla\u0161evalec in znova skrbno uglasil klavir. Foto: Urh Feldin\/MMC RTVSLO<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Sokolov ve o klavirjih znamke Steinway ve\u010d kot marsikateri klavirski tehnik. Preden sede za neznani klavir, najprej pregleda…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":13473,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18],"tags":[4565,114,890,6434,6436,62,37,58,60,38,115,6435],"class_list":{"0":"post-13472","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-zabava","8":"tag-cankarjev-dom","9":"tag-entertainment","10":"tag-festival-ljubljana","11":"tag-grigorij-sokolov","12":"tag-recital","13":"tag-si","14":"tag-slovene","15":"tag-slovenia","16":"tag-slovenija","17":"tag-slovenscina","18":"tag-zabava","19":"tag-zimski-festival"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116170717096107109","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13472","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=13472"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/13472\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/13473"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=13472"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=13472"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=13472"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}