![\"Film](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Wide-Michael-gallery-09-1000.webp\")
<\/p>\n <\/p>\n
Legendarni Michael Jackson ima od pomladi svoj film, ki je pritegnil ogromno gledalcev, pri kritikih pa ni najbolje zapisan. \/ Foto: Lionsgate Films<\/p>\n
Kritiki grajajo, gledalci pla\u010dujejo: kdo so leto\u0161nji vladarji filmskih blagajn?<\/p>\n
Pred za\u010detkom poletnega \u010dasa, ko filmski studii tradicionalno izdajo najte\u017eje pri\u010dakovane filme leta, smo preverili, kateri celove\u010derci so doslej dvignili najve\u010d prahu in na gledalce ter kritike naredili najve\u010dji vtis.<\/p>\n
\n 20. 06. 2026, 17.00\n <\/p>\n
Maja Grobel\u0161ek<\/p>\n
Znano je, da veliki filmski studii podrobno na\u010drtujejo, kdaj izdati kateri film, da mu s \u010dim bolj optimiziranimi okoli\u0161\u010dinami karseda pove\u010dajo mo\u017enosti za dober finan\u010dni izkupi\u010dek. Ni naklju\u010dje, da v januarju, februarju in marcu obi\u010dajno ne izide veliko te\u017ekokategornikov, saj gre za obdobje, ko je filmska srenja usmerjena v podeljevanje nagrad. Prav tako gre za \u010das, tako so dognali studijski analitiki, ko so ljudje po decembrskem zapravljanju in dru\u017eenju manj naklonjeni tro\u0161enju za kino. Prvi ve\u010dji filmi leta tako po navadi izidejo pozno spomladi in predstavljajo uverturo v poletje, ki predstavlja prvi vrhunec filmske sezone. V \u010dasu po\u010ditnic in dopustov imajo ljudje ve\u010d \u010dasa za kino, nezanemarljiv dejavnik pa je ob vse vi\u0161jih temperaturah tudi klimatiziranost kinodvoran. Ob koncu poletja nato obi\u010dajno znova nastopi zati\u0161je, sklepni del leta pa predstavlja glavno sezono filmskih izidov. V \u010dasu pred zimskimi prazniki, ki jim sledi sezona podeljevanja nagrad, tako obi\u010dajno izidejo najve\u010dji filmski aduti.<\/p>\n
Na vrhu risanka<\/p>\n
V zadnjih nekaj letih so vrhove lestvic najve\u010djih filmskih zaslu\u017ekarjev praviloma zasedle animirane dru\u017einske pustolov\u0161\u010dine, katerih kon\u010dni izkupi\u010dki se merijo \u017ee v milijardah. Ker so filmi o ob\u010dinstvu \u017ee znanih figurah \u0161e vedno zlata jama, so studii tudi letos napovedali nekaj tak\u0161nih izidov. Za zdaj se je sijajno odrezal Super Mario: Galakti\u010dni film (The Super Mario Galaxy Movie), ki je premiero do\u017eivel 1. aprila.<\/p>\n
![\"film](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Orig-659007523_908314372046278_1214807488477135966_n-1000.webp\")
<\/p>\n
Animirana pustolov\u0161\u010dina o Super Mariu je za zdaj najdonosnej\u0161i film leta 2026. \/ Foto: Universal Pictures<\/p>\n
Risanko je navdihnila priljubljena videoigrica, katere za\u010detki segajo v zgodnja osemdeseta in ki je zaznamovala otro\u0161tva ve\u010d generacij, za\u010den\u0161i s tistimi, ki so si \u017ee ali pa si bodo v kratkem nadeli peti kri\u017e. Dogodiv\u0161\u010dine \u017eivahnega vodovodarja Maria in njegovega prijatelja Luigija so pot na filmska platna na\u0161le \u017ee v letu 2023, ko je Brata Super Mario film (The Super Mario Bros. Movie) obveljal za drugi najdonosnej\u0161i film leta. Tokratna zgodba v re\u017eiji Aarona Horvatha in Michaela Jelenica temelji na igri iz leta 2007, ko je bilo v ospredju re\u0161evanje Marieve simpatije princese Peach. \u017divopisen svet Super Maria ne sledi kak\u0161ni posebni logiki, dogajanje je tudi v tem filmu precej \u010duda\u0161ko, a gledalcev tak\u0161ne malenkosti ne motijo. \u010ceprav so kritiki bolj zadr\u017eani kot pri predhodniku, je Galakti\u010dni film ta trenutek na vrhu lestvice trenutno najdonosnej\u0161ih filmov leto\u0161njega leta. Pri\u010dakovati je, da bo presegel milijardni izkupi\u010dek, saj ga \u0161e ve\u010dina kinematografov v teh dneh \u0161e uvr\u0161\u010da na sporede.<\/p>\n
Slabe kritike, sijajen zaslu\u017eek<\/p>\n
Kombinacija fantasti\u010dnega zaslu\u017eka in hladnega kriti\u0161kega odziva je zna\u010dilna tudi za glasbeno-biografski film Michael, ki je premiero do\u017eivel sredi aprila in se prav tako pribli\u017euje milijardnemu zaslu\u017eku, zaseda pa tudi tretje mesto na lestvici najdonosnej\u0161ih filmskih biografij vseh \u010dasov.<\/p>\n
Film, ki sledi trendu v zadnjih letih priljubljenih glasbenih biografij (med drugimi smo dobili \u017ee filme o Freddieju Mercuryju, Elvisu Presleyju, Whitney Houston, Bobu Dylanu, Bobu Marleyju, Amy Winehouse in \u0161e kom), se osredoto\u010da na otro\u0161tvo in mladost enega najbolj kontroverznih glasbenikov Michaela Jacksona (1958\u20132009). V glavni vlogi je zaigral pev\u010dev ne\u010dak Jaafar Jackson, ki mu je resni\u010dno zelo podoben, nastopili pa so tudi Nia Long, Mike Myers, Miles Teller in Colman Domingo.<\/p>\n
Ni naklju\u010dje, da v januarju, februarju in marcu obi\u010dajno ne izide veliko te\u017ekokategornikov, saj gre za obdobje, ko je filmska srenja usmerjena v podeljevanje nagrad.<\/p>\n
\u010ceprav gledalci pri\u010dajo, da si \u010dlovek med ogledom \u017eeli kar zaplesati, so kritike porazne: stroka filmu o\u010dita povr\u0161nost, poenostavljanje in popolno ignoranco do kontroverz, ki so spremljale kralja popa. Kot pi\u0161ejo, cel film sloni izklju\u010dno na vrhunski glasbeni zapu\u0161\u010dini, umanjkal pa je premislek o resni\u010dnem \u010dloveku, ki je nosil fasado kralja popa. Ob v splo\u0161nem nenaklonjenih kritikah so recenzenti lepe besede namenili le glavnemu igralcu.<\/p>\n
Kanec izvirnosti<\/p>\n
Trojico ta hip najuspe\u0161nej\u0161ih filmov leto\u0161njega leta zaokro\u017ea Projekt Zadnje upanje (Project Hail Mary), v katerem je ve\u010dino \u010dasa edino \u017eivo bitje v kadru Ryan Gosling. Slavni igralec igra malce prismuknjenega znanstvenika, ki se nekega dne prebudi na vesoljski ladji. Nima pojma, kako se je tam zna\u0161el, in niti sanja se mu ne, kaj sledi. Izka\u017ee se, da je na posebni misiji, katere cilj je re\u0161itev rodnega planeta, pri \u010demer se pove\u017ee z nenavadnim vesoljcem. Gre za enega izjemno redkih novodobnih filmov z vsaj pribli\u017eno izvirno zgodbo, kar so ne\u0161tetih fran\u0161iz in nadaljevanj siti gledalci lepo nagradili. V komediji, ki je na sporedih \u017ee od konca marca, je nastopila tudi nem\u0161ka zvezdnica Sandra H\u00fcller, pod re\u017eijo pa sta se podpisala Phil Lord in Christopher Miller.<\/p>\n
Obujanje Hudi\u010devke<\/p>\n
Najte\u017eje pri\u010dakovan film leto\u0161nje pomladi je bil nedvomno Hudi\u010devka v Pradi 2 (The Devil Wears Prada 2), ki so ga z veliko pompa napovedovali \u017ee ve\u010d let. Gre za nadaljevanje uspe\u0161nice iz leta 2006, v kateri je legendarna Meryl Streep upodobila strupeno modno urednico Mirando Priestly (lik, ki ga je ni\u010d kaj subtilno navdihnila Anna Wintour), Anne Hathaway in Emily Blunt pa sta igrali njeni asistentki. Svoje vloge je dve desetletji kasneje ponovila ve\u010dina izvirne igralske zasedbe, vklju\u010dno s Stanleyjem Tuccijem, pridru\u017eila pa sta se jim tudi Justin Theroux in Kenneth Branagh. Scenarij, ki ga je tudi tokrat napisala Aline Brosh McKenna, se trudi ujeti duha \u010das: lik Andy (Hathaway) \u010dez no\u010d postane \u017ertev kadrovskih rezov v novinarstvu, iskanje nove slu\u017ebe pa jo pripelje nazaj v uredni\u0161tvo modne revije Runway, kjer se ravno trudijo ubla\u017eiti \u0161kodo, ki so si jo povzro\u010dili z javnim hvaljenjem neke neeti\u010dne modne znamke. To sicer \u0161e zdale\u010d ni edina te\u017eava nekdaj zelo uspe\u0161ne modne revije: kot vsi drugi mediji so tudi oni soo\u010deni z bralci, ki ne berejo ve\u010d dalj\u0161ih \u010dlankov in jih zanimajo zgolj \u0161e kratke vsebine z udarnimi naslovi.<\/p>\n
![\"Film](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/Orig-miranda-20thcentury-1000.webp\")
<\/p>\n
Za enega najte\u017eje pri\u010dakovanih filmov prve polovice leta je veljalo nadaljevanje uspe\u0161nice Hudi\u010devka v Pradi, v kateri je zaigrala Meryl Streep. \/ Foto: 20th Century Studios<\/p>\n
V zaplet se nato vme\u0161ajo \u0161e tehnolo\u0161ki milijarderji, ki kupujejo dele\u017ee tradicionalnih medijskih hi\u0161 zgolj zato, da bi jih preoblikovali v poligon za preizku\u0161anje novih orodij umetne inteligence. Film, ki se trudi biti aktualen in gledalcem ponuditi snov za premislek, je v prvi vrsti \u0161e vedno komedija in predvsem modna revija, ki igra na nostalgijo. Prav slednja je zaslu\u017ena za zelo soliden izkupi\u010dek \u2013 film je \u017ee \u017ee v prvem vikendu predvajanja zaslu\u017eil ve\u010d, kot je stal, in se trenutno uvr\u0161\u010da na peto mesto najve\u010djih zaslu\u017ekarjev leto\u0161njega leta. Kritiki so mu ve\u010dinoma namenili prijazne besede, a mu o\u010ditajo povr\u0161nost in nedoslednost v izra\u017eanju dru\u017ebene kritike.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Legendarni Michael Jackson ima od pomladi svoj film, ki je pritegnil ogromno gledalcev, pri kritikih pa ni najbolje…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":134840,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[10368,114,7080,36934,36932,36933,36935,18735,36936,18559,62,37,58,60,38,8861,115],"class_list":["post-134839","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-animirani-filmi","tag-entertainment","tag-filmska-industrija","tag-filmske-kritike","tag-filmske-premiere","tag-filmski-zasluzki","tag-glasbene-biografije","tag-hudicevka-v-pradi-2","tag-kino-sezona","tag-michael-jackson","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-super-mario","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116787704536981145","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/134839","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=134839"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/134839\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/134840"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=134839"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=134839"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=134839"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}