![\"Dober](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/3637029.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\nJe \u0160laus pr\u0161u, popoudne, petnajst \u010dez \u0161tir’. Je reku: \u00bbPiknik bi ‘mel.\u00ab S’m reku: \u00bbProu, \u0160laus. Kuk nas pa bo?\u00ab \u00bbMa, tam \u2013 pet, deset tiso\u010d.\u00ab \u00bbOpa, kje pa bo tu?\u00ab \u00bbJa, na Oto\u010dcu!\u00ab se glasi epski uvod v himno Rock Oto\u010dca, kultnega festivala, imenovanega tudi evropski Woodstock, ki je tako in druga\u010de pomagal rasti \u0161tevilnim generacijam mladih iz Dolenjske in vse Slovenije. Niso redki, ki so se tu zaljubili, menda je bilo spo\u010detih tudi nekaj otrok. Letos mineva \u017ee 50 let, odkar je Rock Oto\u010dec do\u017eivel premiero. Leta 1976 ga je pripravila skupina novome\u0161kih ljubiteljev rock glasbe pod okriljem ZSMS, tedanje Zveze socialisti\u010dne mladine Slovenije. Med klju\u010dnimi ustvarjalci in sodelavci prve izvedbe so bili Drago Vovk, Janko Hrovat, Jo\u017ee Tisu – Long, Vlado Magnik, Brane Petrovi\u0107, Tone Novak, Stane Su\u0161nik, Franci Ko\u0161i\u010dek in Du\u0161an Pezelj – Dule. Ker je bilo dobro, so Rock Oto\u010dec organizirali spet leta 1983, ZSMS in Andrej Voglar sta se podpisala pod organizacijo.<\/p>\n
Do Bre\u017eic, morda celo do Zagreba, je odmevala tista legendarna V dolini tihi.<\/p>\n
<\/p>\n
Dober glas o festivalu je \u0161iril tudi nekdanji ko\u0161arkarski as Goran Dragi\u0107. FOTO: Franci Kek<\/p>\n
Rock Oto\u010dec je nelo\u010dljivo povezan s Francijem Kekom, \u010deprav prvih izvedb ni obiskal: leta 1983 je bil pri vojakih, ob prvi pa \u0161e ministrant. Kljub temu ga je rock vse bolj privla\u010dil. Med Novome\u0161\u010dani je dolgo \u017eivela \u017eelja po vrnitvi Rock Oto\u010dca. Naklju\u010dje je hotelo, da je Franci pri\u0161el v stik z zvo\u010dniki, ko sta z Marjanom Pirnarjem za\u010dela ozvo\u010devati prireditve in ugotovila, da imata klju\u010den festivalski stro\u0161ek \u017ee pokrit. To je odprlo pot k ponovni izvedbi Rock Oto\u010dca. \u00bbNajprej se je bilo treba dogovoriti za prizori\u0161\u010de in festival ustrezno pozicionirati v slovenski prostor. To mi je bilo blizu, ker je bilo tudi moja stroka. Takrat sem bil zaposlen v Zavarovalnici Tilia kot vodja tr\u017enega komuniciranja in odnosov z javnostmi. Treba je bilo najti pokrovitelje, ugotoviti, kako bomo prodajali vstopnice, in sestaviti ustrezen program nastopajo\u010dih skupin. Takrat ni bilo spletne prodaje in sistemov, kot jih poznamo danes. Tiskane vstopnice smo vozili po Sloveniji,\u00ab se vrne v leto 1997, ko sta s Pirnarjem zagnala organizacijo Rock Oto\u010dca. Organizatorji so morali za festival pridobiti soglasje hotela in Krkinih zdravili\u0161\u010d, saj so bili pomisleki predvsem zaradi hotelskih gostov in dovoljenj, pomembno vlogo je odigral g. \u0160kufca, pomembna je bila tudi podpora upravne enote ter partnerjev. Prelomnica je pri\u0161la leta 2000, ko je Mobitel po zaslugi tedanjega direktorja Antona Majzla postal glavni pokrovitelj, stalno podporo pa so na\u0161li tudi v Pivovarni Union, nekaj v pivu, nekaj v cekinih.<\/p>\n
Glasbeni dogodek leta<\/p>\n
Prvi novodobni festival se je zgodil julija 1997. Med 5. in 6. julijem so za\u017eigali The Rings, Mi2, Avtomobili, D’Kova\u010di, K.U.T. Gas, Magnifico, Let 3, Craobh Rua, Vlado Kreslin, Pips, Chips & Videoclips, Durhmarsh, Hic et nunc, Wet Bed, Dan D, Majke, Demolition Group, Diana Miranda, Zabranjeno pu\u0161enje in Peter Lov\u0161in. \u00bbPrvi\u010d se je zbralo do 4000 obiskovalcev. Pa revija Doktor Musik ga je razglasila za glasbeni dogodek leta,\u00ab se pohvali Kek. Po dveh izvedbah so morali menjati lokacijo, selili so se na letali\u0161\u010de v Pre\u010dni pri Novem mestu, kjer so ostali do leta 2003. \u00bbLeta 2004 se je v Krki, tovarni zdravil, menjalo vodstvo. Namesto Milo\u0161a Kova\u010di\u010da je \u0161ef uprave postal Jo\u017ee Colari\u010d. Kova\u010di\u010d je rekel, da zaradi njega lahko pridemo nazaj na Oto\u010dec. Jo\u017ee Colari\u010d pa je predlagal, da Krka zadr\u017ei gostinstvo, kot ga je imela \u017ee prej, mi pa najamemo grad za tri dni, vse sobe, in to pla\u010damo. S tem dogovorom smo bili vsi zadovoljni. Leta 2004 smo se vrnili na Oto\u010dec s prenovljeno organizacijsko ekipo, katere osrednji \u010dleni so bili Tadej Kap\u0161, Robert Jude\u017e in Miha Bukovec,\u00ab se spominja Kek.<\/p>\n
Sredi poletja je Nipi\u010d ob polno\u010di zapel Silvestrski poljub. Takrat smo poskrbeli \u0161e za umetni sneg.<\/p>\n
Rock Oto\u010dec ni bil le \u017eur, Rock Oto\u010dec je bil glasbeni prese\u017eek. \u010ce sta bili leti 1997 in 1998 \u0161e izrazito regionalno slovenski, so od leta 1999 na festival za\u010deli prihajati resni tuji festivalski headlinerji. Leto 2001 pomeni prvi veliki mednarodni skok, ko so na Oto\u010dcu nastopili Living Colour, Fun Lovin’ Criminals in Asian Dub Foundation. Rock Oto\u010dec je skozi leta pripeljal mo\u010dne bende, pozneje \u0161e Papa Roach, Billy Talent, Gogol Bordello, Rollins Band, Apocalyptica in druge.<\/p>\n
Tudi Slak in Nipi\u010d<\/p>\n
![\"Nepozabni](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/3637026.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\n
Nepozabni dnevi in ve\u010deri na festivalu FOTO: Vesmin Kajtazovi\u010d<\/p>\n
\u00bbDelali smo tak festival, kot sem si ga sam \u017eelel imeti. Delal sem festival zase, za svoje prijatelje in za ljudi, ki jim je taka energija nekaj pomenila. Pri tem je bilo pomembno, da smo se tam dobro po\u010dutili tudi mi, organizatorji. Nismo hoteli narediti samo prireditve, ampak prostor, v katerem se ljudje po\u010dutijo dobro,\u00ab Franci po doma\u010de pojasni, kak\u0161en je bil Rock Oto\u010dec. Pred festivalom 2001 je Kek postavil jasno na\u010delo: na Rock Oto\u010dcu ne bodo nastopale skupine, ki spodbujajo nasilje, nestrpnost ali u\u017eivanje drog. \u010ceprav se je razvila razprava o cenzuri, je vztrajal. Da gre v pravo smer, je \u017ee leto za tem potrdilo \u0161tevilo prijavljenih na predizbor za nastop: kar 205, leto prej 118. Posebnost Rock Oto\u010dca so bila tudi nepri\u010dakovana presene\u010denja zunaj rockovskih okvirov. Za\u010delo se je leta 2000 z nastopom Ton\u010dka Pluta, ki je pri ve\u010d kot 90 letih zaigral na br\u0161ljanov list, spremljal pa ga je sin Slavko. Od takrat je Kek vsako leto v program vklju\u010dil priznane goste, med njimi leta 2005 tudi Lojzeta Slaka, ki ga je nagovarjal ve\u010d kot leto dni. \u00bb’Mladina me bo tam z blatom obmetavala. Ta mladina te glasbe ne mara.’ A sem vztrajal. Videl sem, da se tudi po \u0161tudentskih naseljih \u017ee sli\u0161i narodnozabavna glasba, in sem ga spet nagovarjal za leto 2005. Pa se je vdal, takole mi je rekel: ‘\u010ce ti to toliko pomeni in \u010de misli\u0161, da bi bilo dobro, bom pa pri\u0161el.’\u00ab Slak je tako urezal svojo frajtonarico, 6000 ljudi mu je pritegnilo, do Bre\u017eic, morda celo do Zagreba, je odmevala tista legendarna V dolini tihi. Po Slaku so na festivalu nastopili tudi Peter Mlakar, operni pevec Janez Lotri\u010d, Pepel in kri (tudi z Ditko Haberl) ter Alfi Nipi\u010d. \u00bbSredi poletja je ob polno\u010di zapel Silvestrski poljub. Takrat smo poskrbeli \u0161e za umetni sneg,\u00ab v svojem slogu razkrije Kek.<\/p>\n
Celoviti spomenik<\/p>\n
Po Kekovih besedah je Rock Oto\u010dec glasbeni vrhunec dosegel leta 2001, po energiji in pomenu za ljudi pa je bilo vsako leto posebno. Po 2009 so se zaradi gospodarske krize in konkurence drugih festivalov za\u010dele kazati te\u017eave, zato so iskali nov zagon. Na Oto\u010dec se niso mogli ve\u010d vrniti. Danes Kek meni, da se je festival dostojno poslovil, \u017eelja po vrnitvi pa je predvsem nostalgija posameznikov po mladosti. Na fenomen Rock Oto\u010dca se je odzval tudi Dolenjski muzej. Tam bodo 20. junija odprli razstavo Rock Oto\u010dec \u2013 ko\u0161\u010dek raja. Na ogled bo do 8. februarja 2027, prina\u0161a pa ve\u010d kot 200 izvirnih predmetov \u2013 plakate, majice, bro\u0161ure, vstopnice, zapestnice in druge festivalske spomine. V predprostoru galerije bo premierno prikazan kratek dokumentarni film Jurija Mo\u0161kona.<\/p>\n
\u00bbPripravljamo tudi obse\u017eno knjigo velikega formata, ki je produkcijsko tako zahteven zalogaj, da se soo\u010damo z izzivom, ali je tak\u0161no knjigo sploh mo\u017eno natisniti v Sloveniji ali okoli\u0161kih dr\u017eavah. Te\u017eka bo tri kilograme, nekaj strani, ki se bodo \u0161e dodatno razprle, bo v \u0161irino merilo 120 centimetrov. Morda bo treba po tisk na Kitajsko,\u00ab navr\u017ee. Razstava in knjiga, celoviti spomenik Rock Oto\u010dcu, sta nastajali ve\u010d let. Pri oblikovanju knjige je imela pomembno vlogo Kekova \u017eena Mateja Panter, krajinska arhitektka in oblikovalka. V knjigi so zbrane fotografije 85 priznanih avtorjev, besedila Francija Keka in prispevki pribli\u017eno 40 ljudi. \u00bbRock Oto\u010dec je imel svoj \u010das, svojo energijo in svojo zgodbo. Naj po\u010diva v miru. Bilo je lepo. Po\u010divajo\u010demu v miru postavljamo spomenik z razstavo, knjigo in filmom, ki bo na ogled konec avgusta,\u00ab sklene Franci.<\/p>\n
![\"Legendarno](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/3637027.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\n
Legendarno in zdravilno blato FOTO: Matic Zorman<\/p>\n
![\"Letos](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/06\/3637028.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\n
Letos mineva 20 let od te fotografije. FOTO: Uro\u0161 Cvelbar<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Je \u0160laus pr\u0161u, popoudne, petnajst \u010dez \u0161tir’. Je reku: \u00bbPiknik bi ‘mel.\u00ab S’m reku: \u00bbProu, \u0160laus. Kuk nas…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":134862,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[5050,276,14370,59,61,1558,36937,62,37,58,60,38],"class_list":["post-134861","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-franci-kek","tag-glasba","tag-prireditev","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-rock","tag-rock-otocec","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116787798727651463","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/134861","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=134861"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/134861\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/134862"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=134861"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=134861"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=134861"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}