Regres za letni dopust morajo delodajalci v vi\u0161ini najmanj minimalne pla\u010de zaposlenim izpla\u010dati do 1. julija.<\/p>\n
Tak\u0161nih, ki ga ne izpla\u010dujejo, je vsako leto manj, kr\u0161itve te pravice pa so ne glede na to \u0161e vedno med pogostej\u0161imi na podro\u010dju delovnih razmerij.<\/p>\n
Zakon o delovnih razmerjih dolo\u010da, da je delodajalec dol\u017ean delavcu, ki je zaposlen celo leto, izpla\u010dati regres za letni dopust najmanj v vi\u0161ini minimalne pla\u010de. Ta za letos zna\u0161a 1481,88 evra bruto. Ker je regres od leta 2019 do vi\u0161ine povpre\u010dne bruto pla\u010de opro\u0161\u010den vseh prispevkov in dajatev, mora torej delavec dobiti najmanj ta znesek v celoti. Regres je lahko tudi vi\u0161ji, \u010de je v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi dolo\u010deno druga\u010de.<\/p>\n
\u010ce je delavec upravi\u010den le do sorazmernega dela letnega dopusta, ker ni zaposlen celo koledarsko leto, ima pravico do sorazmernega dela regresa. \u010ce je zaposlen s kraj\u0161im delovnim \u010dasom, ima pravico do regresa, sorazmerno delovnemu \u010dasu, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi.<\/p>\n
Regres se izjemoma lahko izpla\u010da tudi po 1. juliju, a najpozneje do 1. novembra teko\u010dega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, \u010de to omogo\u010da kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.<\/p>\n
Najni\u017eja globa za dva regresa<\/p>\n
Neizpla\u010dilo regresa za letni dopust je prekr\u0161ek, za katerega je zagro\u017eena globa v znesku od 3000 do 20.000 evrov. Z globo od 1500 do 8000 evrov se lahko kaznuje manj\u0161i delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, \u010de stori tovrstni prekr\u0161ek. Z globo od 450 do 2000 evrov pa se v prekr\u0161kovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v dr\u017eavnem organu ali lokalni skupnosti.<\/p>\n
Izpla\u010dilu regresa se je lani izognilo okoli 6250 delodajalcev<\/p>\n
Delodajalcev, ki ne izpla\u010dujejo regresa, je v Sloveniji vedno manj, potrjujejo podatki Finan\u010dne uprave RS (Furs). Takih, ki so predlagali obra\u010dune za izpla\u010dilo pla\u010d, ne pa tudi obra\u010dunov za izpla\u010dilo regresa za letni dopust, je bilo denimo lani skupaj 6256, leta 2023 8807, leta 2021 pa 10.383.<\/p>\n
Za nadzor nad izvajanjem spo\u0161tovanja pravice do regresa je sicer pristojen In\u0161pektorat RS za delo. Iz njihovega poro\u010dila za lani pa je razvidno, da so kr\u0161itve, povezane s pla\u010dilom za delo, med katere sodi tudi izpla\u010dilo regresa, \u0161e vedno najpogosteje ugotovljene kr\u0161itve na podro\u010dju nadzora delovnih razmerij.<\/p>\n
In\u0161pektorji so leta 2025 v zvezi s pla\u010dili za delo in drugimi prejemki iz delovnega razmerja ugotovili 3108 kr\u0161itev (leta 2024 3288), kar predstavlja ve\u010d kot 36 odstotkov vseh ugotovljenih kr\u0161itev na podro\u010dju nadzora delovnih razmerij (leta 2024 skoraj 43 odstotkov vseh). Med kr\u0161itvami v zvezi s pla\u010dilom za delo so tudi lani najbolj izstopale prav kr\u0161itve v zvezi z regresom za letni dopust. Na in\u0161pektoratu so jih na\u0161teli 1329 (leta 2024 1628).<\/p>\n
Kot ugotavljajo na in\u0161pektoratu, se oblike kr\u0161itev, vezanih na regres, v zadnjih letih bistveno ne spreminjajo. Nekateri delodajalci ga izpla\u010dujejo v ve\u010d delih in se sklicujejo na likvidnostne te\u017eave, ki jih zakon ne definira, drugi ga izpla\u010dujejo v gotovini, kar pove\u010duje tveganje za zlorabe, te\u017eave so z dolo\u010ditvijo roka za izpla\u010dilo sorazmernega dela regresa, so izku\u0161nje povzeli in\u0161pektorji. Bele\u017eijo tudi zlorabe, ko delodajalec izpla\u010da regres, a nato od zaposlenih zahteva vra\u010dilo v gotovini, in nakazila razli\u010dnih zneskov regresa znotraj podjetja.<\/p>\n
In\u0161pektor ugotovi kr\u0161itev, a ne more nalo\u017eiti izpla\u010dila, potrebna je to\u017eba<\/p>\n
Delavci se lahko torej v primeru kr\u0161itev pravic iz delovnega razmerja s prijavo, v kateri morajo biti navedeni konkretni podatki o domnevnih kr\u0161itvah in natan\u010dni podatki o delodajalcu, obrnejo na in\u0161pektorat.<\/p>\n
A in\u0161pektor za delo lahko delodajalca kaznuje oz. sankcionira le za \u017ee storjene prekr\u0161ke in mu z ureditveno odlo\u010dbo nalo\u017ei spo\u0161tovanje predpisov v bodo\u010de, ne more pa dose\u010di popla\u010dila terjatev. Delavec, ki \u017eeli dose\u010di izpla\u010dilo regresa, ima tako za to na voljo le to\u017ebo zoper delodajalca. V skladu z zakonom o delovnih razmerjih lahko denarne terjatve uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodi\u0161\u010dem.<\/p>\n
Medtem pa so v nekaterih podjetjih pri izpla\u010dilu regresa radodarni in se odlo\u010dajo tudi za zneske mo\u010dno nad minimalno pla\u010do. S tem v \u010dasu, ko se na trgu dela bije oster boj za delavce, ta institut uporabljajo tudi kot orodje za nagrajevanje, stimuliranje in privabljanje delavcev.<\/p>\n
Letos se je tako ve\u010d podjetij znova odlo\u010dilo za izpla\u010dilo maksimalnega zneska, \u0161e prostega prispevkov in dajatev, torej v vi\u0161ini povpre\u010dne bruto pla\u010de v dr\u017eavi. Tako je bilo v bankah, zavarovalnicah, telekomunikacijah, energetiki in farmaciji.<\/p>\n
Skupni znesek izpla\u010danih regresov zadnja leta ob\u010dutno nara\u0161\u010da. Kot je razvidno iz letnega poro\u010dila Fursa, je lani 71.092 izpla\u010devalcev 877.861 zaposlenim izpla\u010dalo za 1,46 milijarde evrov regresov, kar je 6,4 odstotka ve\u010d kot leto prej. \u0160tevilo prejemnikov je bilo sicer ni\u017eje za 0,3 odstotka, kar pomeni, da je bil povpre\u010den znesek regresa na zaposlenega vi\u0161ji.<\/p>\n
Leta 2024 so 70.104 izpla\u010devalci 880.143 zaposlenim izpla\u010dali za 1,38 milijarde evrov regresov, \u0161e leta 2021 pa je bilo denimo izpla\u010devalcev le 65.952, 851.580 zaposlenim pa so izpla\u010dali za 1,05 milijarde evrov regresov.<\/p>\n