Strokovnjaki opozarjajo, da lahko \u0161tiri pogosto u\u017eivane skupine \u017eivil pomembno vplivajo na kraj\u0161o \u017eivljenjsko dobo. Med njimi so alkohol, predelano meso, sladke pija\u010de in prekomerno u\u017eivanje nasi\u010denih ma\u0161\u010dob. Posledice so lahko resne,\u00a0od bolezni srca in o\u017eilja do pove\u010danega tveganja za razvoj raka.<\/p>\n
\u010ceprav se ob\u010dasnim pregreham ni treba povsem odpovedati, strokovnjaki poudarjajo, da omenjena \u017eivila ne bi smela postati stalnica vsakodnevne prehrane.<\/p>\n
Sladke pija\u010de: veliko kalorij, malo koristi<\/p>\n
Sladke gazirane pija\u010de, energijske pija\u010de in drugi sladkani napitki sodijo med najve\u010dje prehranske pasti sodobnega \u010dasa. Vsebujejo veliko sladkorja in kalorij, obenem pa ne ustvarijo ob\u010dutka sitosti.<\/p>\n
\u0160tevilne raziskave ka\u017eejo, da je redno u\u017eivanje sladkih pija\u010d povezano z ve\u010djim tveganjem za debelost, sladkorno bolezen tipa 2, sr\u010dno-\u017eilne bolezni in nekatere vrste raka. Prav zato strokovnjaki svetujejo, da jih \u010dim pogosteje zamenjamo z vodo, nesladkanim \u010dajem ali mineralno vodo brez dodanega sladkorja.<\/p>\n
Alkohol: tudi zmernost ni povsem brez tveganja<\/p>\n
Alkohol ostaja eden izmed pomembnih dejavnikov tveganja za \u0161tevilne bolezni. Po podatkih World Health Organization je neposredno povezan z ve\u010d vrstami raka.<\/p>\n
Strokovnjaki opozarjajo, da varna koli\u010dina alkohola v povezavi z rakom ne obstaja. Tudi ob\u010dasno ali zmerno pitje lahko pove\u010da tveganje za razvoj bolezni.<\/p>\n
Poleg tega alkohol negativno vpliva na:<\/p>\n
\tdelovanje jeter,
\n\tsr\u010dno-\u017eilni sistem,
\n\tkakovost spanja,
\n\ttelesno te\u017eo,
\n\tdu\u0161evno zdravje.<\/p>\n
V Sloveniji je u\u017eivanje alkohola \u0161e vedno mo\u010dno vpeto v dru\u017eabno \u017eivljenje, zato zdravstveni strokovnjaki priporo\u010dajo predvsem zmernost in \u010dim manj pogosto poseganje po alkoholnih pija\u010dah.<\/p>\n
Predelano meso pove\u010duje tveganje za raka<\/p>\n
Predelano meso je mednarodno uvr\u0161\u010deno med dokazano rakotvorne snovi.<\/p>\n
Med predelane mesne izdelke sodijo:<\/p>\n
\threnovke,
\n\tsalame,
\n\tpa\u0161tete,
\n\t\u0161unka,
\n\tklobase,
\n\tmesne konzerve,
\n\tprekajeno meso,
\n\trazli\u010dni mesni namazi.<\/p>\n
Gre za izdelke, ki so bili obdelani s soljenjem, dimljenjem, fermentacijo ali drugimi postopki za podalj\u0161anje obstojnosti in izbolj\u0161anje okusa.<\/p>\n
To ne pomeni, da bo vsak, ki ob\u010dasno poje sendvi\u010d s salamo, zbolel za rakom, vendar redno in pogosto u\u017eivanje dokazano pove\u010duje tveganje.<\/p>\n
Prehranski strokovnjaki priporo\u010dajo, da tak\u0161ne izdelke \u010dim pogosteje nadomestimo s sve\u017ee pripravljenim mesom, ribami, stro\u010dnicami ali drugimi kakovostnimi viri beljakovin.<\/p>\n
Previdno tudi pri nasi\u010denih ma\u0161\u010dobah<\/p>\n
Posebno pozornost velja nameniti prekomernemu u\u017eivanju nasi\u010denih ma\u0161\u010dob, ki jih najdemo predvsem v:<\/p>\n
\tmastnem mesu,
\n\tmaslu,
\n\tpolnomastnih mle\u010dnih izdelkih,
\n\tnekaterih pekovskih izdelkih,
\n\thitri prehrani.<\/p>\n
Strokovnjaki sicer poudarjajo, da posameznih \u017eivil ne smemo demonizirati. Ve\u010djo te\u017eavo predstavlja celoten na\u010din prehranjevanja in pretirano u\u017eivanje tovrstnih \u017eivil.<\/p>\n
Pomembno je predvsem, da nasi\u010dene ma\u0161\u010dobe ne predstavljajo ve\u010dinskega dele\u017ea prehrane.<\/p>\n
Ultra predelana hrana je vse ve\u010dja te\u017eava<\/p>\n
V zadnjih letih se vse ve\u010d pozornosti namenja ultra predelani hrani.<\/p>\n
Sem sodijo:<\/p>\n
\tindustrijsko pripravljeni prigrizki,
\n\tsladice,
\n\t\u010dips,
\n\tzamrznjeni pripravljeni obroki,
\n\tsladkani kosmi\u010di,
\n\t\u0161tevilni izdelki hitre prehrane.<\/p>\n
Tak\u0161na \u017eivila pogosto vsebujejo velike koli\u010dine sladkorja, soli, nasi\u010denih ma\u0161\u010dob ter \u0161tevilne dodatke za izbolj\u0161anje okusa in obstojnosti.<\/p>\n
Raziskave ka\u017eejo, da je njihovo redno u\u017eivanje povezano z ve\u010djim tveganjem za:<\/p>\n
\tdebelost,
\n\tsladkorno bolezen,
\n\tbolezni srca in o\u017eilja,
\n\tnekatere vrste raka.<\/p>\n
Slovenci naj ciljajo na pravilo 80: 20<\/p>\n
Strokovnjaki poudarjajo, da popolna prepoved ni potrebna. Veliko bolj pomembna je dolgoro\u010dna doslednost.<\/p>\n
Priporo\u010dajo tako imenovano pravilo 80: 20 –\u00a0pribli\u017eno 80 odstotkov \u010dasa naj bo prehrana uravnote\u017eena in sestavljena iz kakovostnih \u017eivil, preostalih 20 odstotkov pa dopu\u0161\u010da nekaj ve\u010d spro\u0161\u010denosti.<\/p>\n
Klju\u010dno sporo\u010dilo je preprosto: alkohol, sladke pija\u010de, predelano meso in ultra predelana hrana ne smejo postati temelj vsakodnevnega jedilnika.<\/p>\n
\u017de manj\u0161e spremembe lahko pomembno vplivajo na zdravje, zmanj\u0161ajo tveganje za kroni\u010dne bolezni in pripomorejo k dalj\u0161emu ter kakovostnej\u0161emu \u017eivljenju.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Strokovnjaki opozarjajo, da lahko \u0161tiri pogosto u\u017eivane skupine \u017eivil pomembno vplivajo na kraj\u0161o \u017eivljenjsko dobo. Med njimi so…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":135404,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[32,2038,35,31,3689,37079,34,36,37078,37,38,33,2243,2180],"class_list":["post-135403","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-headlines","tag-hrana","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-nezdrava-hrana","tag-nezdravo-prehranjevanje","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-prehranjevanje","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-top-stories","tag-zdrava-prehrana","tag-zdravje"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116791164503132850","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/135403","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=135403"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/135403\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/135404"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=135403"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=135403"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=135403"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}