May 30, 2026<\/a><\/p>\nNamesto da bi Velika Britanija po brexitu vstopila v nekak\u0161no zlato dobo, kjer se bosta cedila med in mleko, kot so obljubili zagovorniki odhoda iz EU, so Britanci nezadovoljni, dr\u017eava pa pre\u017eivlja nenehne spremembe oblasti.<\/p>\n
Menjavanje premierjev kot po teko\u010dem traku<\/p>\n
Po referendumu junija 2016, po katerem je odstopil nasprotnik brexita, konservativni premier David Cameron, se je na Downing Streetu 10 zvrstilo kar pet premierjev oziroma premierk: konservativci Theresa May (2016\u20132019), Boris Johnson (2019\u20132022), Liz Truss (2022), Rishi Sunak (2022\u20132024) in laburist Keir Starmer (2024).<\/p>\n
Mogo\u010de pa je, da bodo Britanci kmalu dobili \u017ee \u0161estega premierja v zadnjih desetih letih: \u010de bo laburist in dozdaj\u0161nji \u017eupan Manchestra Andy Burnham, ki se po zmagi na nadomestnih volitvah v Makerfieildu vra\u010da v britanski parlament, izzval Starmerja in ga premagal (za to bo moralo za Burnhama glasovati ve\u010dina laburisti\u010dnih poslancev).<\/p>\n
Brexit in kr\u010denje britanskega gospodarstva<\/p>\n
Brexit je tudi pomenil, da je Velika Britanija izgubila ugoden dostop do enotnega trga EU, kar je imelo negativen u\u010dinek na britansko gospodarstvo. Kanad\u010dan Mark Carney, ki je bil med letoma 2013 in 2020 guverner britanske centralne banke (zdaj je kanadski premier), je oktobra 2022 za britanski Financial Times dejal, da je britansko gospodarstvo leta 2016 dosegalo 90 odstotkov velikosti nem\u0161kega gospodarstva, danes (mi\u0161ljeno je seveda leto 2022, ko je Carney dal omenjeni intervju) pa manj kot 70 odstotkov.<\/p>\n
Britanski protimigrantski protesti leta 2024:<\/p>\n
A veliko britanskih volivcev, ki so podprli brexit, so to storili z zavedanjem, da lahko brexit povzro\u010di neprijetne gospodarske posledice: to je bila cena, ki so jo bili pripravljeno pla\u010dati za stro\u017ejo politiko priseljevanja oziroma za konec mno\u017ei\u010dnih migracij.<\/p>\n
Petina prebivalcev na Otoku je rojenih v tujini<\/p>\n
A so se u\u0161teli. Kot je \u017ee omenjeno, je upadlo \u0161tevilo priseljencev iz EU (pred brexitom so se na Otok najve\u010d priseljevali Poljaki, Romuni in Irci), po drugi strani pa je po brexitu zelo naraslo \u0161tevilo priseljencev iz dr\u017eav, ki niso del EU (najve\u010dji dele\u017e predstavljajo Indijci, Nigerijci in Kitajci).<\/p>\n
Pribli\u017eno 13,1 milijona prebivalcev Velike Britanije (okoli 19 odstotkov prebivalstva) je rojenih v tujini.<\/p>\n
Zagovorniki brexita zdaj nabirajo glasove s protipriseljensko retoriko<\/p>\n
Mno\u017ei\u010dne migracije, \u0161e zlasti pa nezakonito priseljevanja v Veliko Britanijo, so postale predvolilna zlata jama za politike, ki so pred referendumom najbolj glasno zagovarjali odhod iz EU. Nigel Farage, vodja Stranke za neodvisnost Zdru\u017eenega kraljestva (mi\u0161ljena je seveda neodvisnost od Bruslja, op. p.) je po referendumu\u00a0leta 2018\u00a0ustanovil Stranko brexit (Brexit party), ki je zagovarjala t. i. trdi brexit: odhod Velike Britanije iz EU brez sporazuma o odhodu. Velika Britanija je iz EU od\u0161la januarja 2020.<\/p>\n
![\"Britanci](\"\/media\/img\/a2\/32\/0798abb0eccdd221c341-brexit-31-januar-2020.jpeg\" "\\"Brexit")
<\/p>\n
Britanci so 31. januarja 2020, tri leta in pol po referendumu, zapustili EU. Za zagovornike brexita je bil to dan ponovne britanske neodvisnosti in osamosvojitve od Bruslja ter zato razlog za veselje. Pozneje je pri\u0161la streznitev.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n
Stranka brexit se je pozneje preimenovala v Reformno stranko oziroma v stranko Reformirajmo Zdru\u017eeno kraljestvo (Reform UK). Junija 2024 je stranko znova prevzel Farage. V za\u010detku leta 2025 \u2013 potem ko so britanske volivce razo\u010darali tako konservativci kot laburisti \u2013\u00a0je Reforma po javnomnenjskih anketah postala najbolj priljubljena britanska stranka.<\/p>\n
Protipriseljenski izgredi v Veliki Britaniji<\/p>\n
Glavni vzgib za priljubljenost Reformne stranke oziroma Reforme je priseljensko vpra\u0161anje. Julija 2024 so v Veliki Britaniji in na Severnem Irskem izbruhnili protimigrantski protesti, ki so sprevrgli v izgrede. Vzrok za proteste je bil napad takrat 17-letnega Axela Rudakubane na skupino 26 deklic, ob\u010dudovalk pevke Taylor Swift, ki so imele plesne vaje. Napadalec je z no\u017eem zabodel 13 deklic, tri od teh so umrle.<\/p>\n
Po umorih so zaokro\u017eile novice, da je napadalec musliman in prosilec za azil (Rudakubana ni musliman, je britanski dr\u017eavljan, njegova star\u0161a pa sta priseljenca iz Ruande), kar je \u0161e bolj razvnelo proteste. Protesti so se najprej za\u010deli v mestu Southport, kjer je pri\u0161lo do napada, in se potem raz\u0161irili po drugih mestih.<\/p>\n
Musk nenehno govori o dr\u017eavljanski vojni<\/p>\n
Svoj lon\u010dek je pristavil tudi najbogatej\u0161i Zemljan Elon Musk, ki je med drugim na svojem omre\u017eju X zapisal, da je zaradi mno\u017ei\u010dnih migracij in odprtih meja dr\u017eavljanska vojna neizogibna (svarila o dr\u017eavljanskih vojnah zaradi priseljencev je pogosta Muskova tema na omre\u017eju X). Musk je za\u010del v zadnjih letih tudi ognjevito napadati britanskega premierja Starmerja.<\/p>\n
![\"Nigel](\"\/media\/img\/5f\/3e\/13bce1709df2bf67d95e-nigel-farage.jpeg\" "\\"Nigel")
<\/p>\n
Nigel Farage je pred letom 2016 zgradil politi\u010dno kariero z zagovarjanjem odhoda iz EU, zdaj pa se ponuja za re\u0161itelja tudi tistih te\u017eav, ki jih je sam povzro\u010dil.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n
Zahteval je celo, da ga zaprejo, ker je vpleten v prikrivanja mno\u017ei\u010dnih zlorab britanskih deklet, ki so jih storili ve\u010dinoma mo\u0161ki pakistanskega rodu v 90. letih preteklega stoletja in v za\u010detku 21. stoletja v mestih na severu Velike Britanije (med letoma 2008 in 2013 je bil Starmer vodja britanskih javnih to\u017eilcev in je podprl preiskave omenjenih spolnih zlorab).<\/p>\n
Musk odtegne podporo Farageu<\/p>\n
Musk je naprej podpiral Faragea in njegovo Reformno stranko, a je pozneje postal preve\u010d zmeren zanj. Zdaj Musk podpira stranko Obnovimo Britanijo (Restore Britain), stranko, ustanovljeno leta 2026, ki jo vodi nekdanji \u010dlan\u00a0Reformne stranke Rupert Lowe. Ta stranka med drugim zahteva deportacijo vseh nezakonitih priseljencev iz Velike Britanije. Obnovimo Britanijo ima podporo tudi drugih, manj\u0161ih skrajno desnih britanskih strank in organizacij.<\/p>\n
Tommy Robinson (prav ime Stephen Christopher Yaxley-Lennon) je \u0161e en britanski desni in protimigrantski politik, ki ga podpira Musk.<\/p>\n
Smrt \u0161tudenta<\/p>\n
Britansko javno mnenje sta v zadnjih mesecih v povezavi z neevropskimi priseljenci razvnela dva dogodka. Prvi je smrt 18-letnega \u0161tudenta Henryja Nowaka, ki ga je decembra lani v britanskem mestu Southport z 21-centimetrskim no\u017eem zabodel 23-letni Sikh Vickrum Digwa.\u00a0<\/p>\n
Smrt Henryja Nowaka:<\/p>\n
Napadalec in njegov brat Gurpreet Digwa sta nato poklicala policiste in se jim zlagala, da je Nowak rasisti\u010dno napadel Vickruma.<\/p>\n
Nesre\u010dni Nowak: vklenejo ga, ko umira<\/p>\n
Dogodek je dvignil veliko prahu zato, ker so policisti umirajo\u010dega Nowaka vklenili in mu niso verjeli, da je hudo ranjen, \u010deprav jim je to dopovedoval. Med aretacijo je nesre\u010dni \u0161tudent, ki je pred tem policistom govoril, da so ga zabodli in da ne more dihati, izgubil zavest in pozneje umrl na kraju dogodka.<\/p>\n
Do te usodne zmote (vpra\u0161anje je sicer, ali bi Nowaka lahko zaradi hudih ran re\u0161ili, tudi \u010de bi policisti takoj ukrepali in ga za\u010deli re\u0161evati) je pri\u0161lo, ker so policisti verjeli la\u017ei bratov Digwa. Vickruma so nato maja letos spoznali za krivega umora. Obsojen je bil na dosmrtni zapor, pri \u010demer mora prestati vsaj 21 let v zaporu. Obsodili so tudi njegovo mamo Kiran Kaur, ker je skrila no\u017e, s katerim je njen sin umoril Nowaka. Tudi o\u010de in brat sta sedla pred sodnika.<\/p>\n
Javna objava prizorov umiranja in o\u010ditki o diskriminaciji belcev<\/p>\n
Po sodbi je bil javno objavljen policijski posnetek aretacije Nowaka in njegovega umiranja (Nowak je po o\u010detu poljskega rodu in je imel tako britansko kot poljsko dr\u017eavljanstvo). Reformna stranka in Konservativna stranka sta policiji o\u010ditali, da ni nepristranska, ampak da je diskriminatorna do belcev. Podobne o\u010ditke sta javno izrekla tudi Musk in podpredsednik ZDA JD Vance.<\/p>\n
![\"Rupert](\"\/media\/img\/cf\/87\/ddb760c47845e44a5d4a-rupert-lowe.jpeg\" "\\"Rupert")
<\/p>\n
Rupert Lowe, nekdanji Farageev sodelavec, je ustanovil svojo stranko Obnovimo Britanijo, ki je tekmica Reformni stranki. Lowe ima tudi podporo Elona Muska.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n
Ponujale so se tudi primerjave s smrtjo temnopoltega Georgea Floyda v ZDA maja 2020 med policijsko aretacijo, ki je spro\u017eila val protestov v ZDA, pa tudi drugod po svetu. Takrat so z ameri\u0161ke politi\u010dne levice prihajale trditve, da je bil Floyd \u017ertev strukturnega rasizma v ZDA, usmerjenega proti temnopoltim.<\/p>\n
Sudanec s kuhinjskim no\u017eem nad doma\u010dina<\/p>\n
Prah zaradi umora Nowaka se \u0161e ni polegel, ko je pri\u0161lo v Belfastu na Severnem Irskem do novega incidenta. 8. junija je 44-letnega Stephena Ogilvieja napadel temnopolti mo\u0161ki, oboro\u017een s kuhinjskim no\u017eem (napadalec je bil 30-letni Sudanec Hadi Alodid, ki je pri\u0161el v Zdru\u017eeno kraljestvo leta 2023 in je dobil status begunca).<\/p>\n
Ogilvie je utrpel hude po\u0161kodbe: med drugim je izgubil\u00a0vid na levem o\u010desu, lahko izgubi vid tudi na desnem. Njegovo smrt so verjetno prepre\u010dili mimoido\u010di, ki so napadli Sudanca, dokler ni pri\u0161la policija. Ogilvie in Alodid sta se verjetno poznala, ker sta \u017eivela v isti stavbi.<\/p>\n
Izbruh izgredov: napadi z molotovkami na domove priseljencev<\/p>\n
Napad, ki je bil posnet, se je zgodil na ulici, ki je nekak\u0161na lo\u010dnica med protestantskim in katoli\u0161kim delom Belfasta (po nekaterih drugih informacijah je ulica na trdno nacionalisti\u010dni, tj. katoli\u0161ki strani Belfasta). Napadeni Ogilvie je protestant. Ogilvieju je verjetno re\u0161il \u017eivljenje mimoido\u010di katoli\u010dan, ki je Alodida udarjal s palico za hurling (irski tradicionalni \u0161port).<\/p>\n
Poskus umora v Belfastu in poznej\u0161i izgredi:<\/p>\n
Kmalu je pri\u0161lo na dru\u017ebenih omre\u017ejih do pozivov k protestom (oglasili so se med drugim Musk, Robinson in Obnovimo Britanijo). Protesti so se spremenili v izgrede in v napade z molotovkami na domove in trgovine migrantov v Belfastu in drugod na Severnem Irskem.<\/p>\n
Zakrinkani protestantski izgredniki<\/p>\n
Izgredniki oziroma zakrinkani napadalci (ve\u010dinoma naj bi bili oble\u010deni v \u010drno) so tudi po\u017eigali vozila. Ranjenih je bilo tudi nekaj policistov. Napadalci (ti naj bi bili ve\u010dinoma protestanti) naj bi vzklikali gesla, kot so “tujci ven”\u00a0in “pobijmo vse muslimane”. Postavljali so tudi barikade.<\/p>\n
Po poro\u010danju novinarja Arisa Roussinosa za britanski medij UnHerd so katoliki, \u010deprav je med obema skupnostma veliko nezaupljivosti in sovra\u017enosti, s simpatijami gledali na protimigrantske izgrede protestantov.<\/p>\n
Sovra\u0161tvo do Indijcev<\/p>\n
Roussinos je \u0161el tudi na ulico Shankill, kjer \u017eivijo protestanti. Tu je 60-letna protestantka novinarju povedala, da so zelo jezni zaradi poskusa obglavljenja, kot je opisala napad Sudanca. Motijo jih tudi zakoniti priseljenci, Indijci, ki kupujejo nova stanovanja na ulici Shankill, ki si jih doma\u010dini ne morejo privo\u0161\u010diti, in jih nato na Airbnb dajejo v najem.<\/p>\n
![\"Desni\u010darski](\"\/media\/img\/9d\/08\/23cbe6fcac1a2ac1b856-tommy-robinson.jpeg\" "\\"Tommy")
<\/p>\n
Desni\u010darski protimigrantski aktivist Tommy Robinson ima tudi podporo Elona Muska.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n
“Tukaj jih no\u010demo,”\u00a0je dejala o Indijcih in hvalila vodjo Obnovimo Britanijo Ruperta Lowea, medtem ko je do Faragea nezaupljiva, ker je zanjo premalo odlo\u010dena. O katoli\u0161kih some\u0161\u010danih je dejala: “Veste, borili smo se eden proti drugemu, odkar sem bila otrok, ampak morali smo se zdru\u017eiti, ker je pri\u0161la nova gro\u017enja.”<\/p>\n
Spor med privr\u017eenci Reformne stranke in stranke Obnovimo Britanijo<\/p>\n
Na dru\u017ebenih omre\u017ejih je pri\u0161lo tudi do prepirov med privr\u017eenci stranke Obnovimo Britanijo in Reformne stranke. Prvi o\u010ditajo drugim, da so premalo odlo\u010dni glede priseljencev oziroma celo sokrivi za mno\u017ei\u010dno priseljevanje, drugi pa se branijo, da je Obnovimo Britanijo le lutka v rokah Konservativne stranke, namenjena temu, da oslabi Farageovo Reformno stranko.<\/p>\n
Vsekakor lahko zaradi dveh protipriseljenskih strank, Obnovimo Britanijo in Reformne stranke, pride do razdrobitve glasov, ki bodo v korist laburistom. Do ne\u010desa podobnega je \u017ee pri\u0161lo na zgoraj omenjenih nadomestnih volitvah v Makerfieldu, na katerih je zmagala laburist Burnham s skoraj 55-odstotki glasov.<\/p>\n
Drobitev glasov na desnici<\/p>\n
Na drugem mestu je bil kandidat Reformne stranke (ta je uspe\u0161na tudi v delavskih volilnih okrajih, ki so bili prej zelo odlo\u010dno na strani laburistov) Robert Kenyon, ki je dobil skoraj 35 odstotkov glasov. Tretja je bil s skoraj sedmimi odstotki kandidatka Obnovimo Britanijo Rebecca Shephard. Konservativci so dobili le nekaj ve\u010d kot dva odstotka. V tola\u017ebo konservativcem, ki jih vodi Kami Badenoch, ki ima korenine v Nigeriji, je, da so zmagali na drugih nadomestnih volitvah \u2013 v Aberdeenu na \u0160kotskem.<\/p>\n
![\"Andy](\"\/media\/img\/5b\/67\/e278121a9530617c3c24-andy-burnham.jpeg\" "\\"Andy")
<\/p>\n
Andy Burnham je bil od leta 2017 do svoje vnovi\u010dne izvolitve v parlament \u017eupan Manchestra. Pri\u010dakovati je, da bo v parlamentu izzval Starmerja.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n
Po ve\u010dini javnomnenjskih anket je na prvem mestu Reformna stranka, sledijo laburisti in konservativci. Seveda to \u0161e ne pomeni, da bo Reformna stranka prihodnjih britanskih parlamentarnih volitev (te morajo biti najpozneje 15. avgusta 2029). Vsekakor pa ji je v korist britanski enokro\u017eni ve\u010dinski sistem, ki v razdrobljenem strankarskem okolju zelo nagrajuje prvouvr\u0161\u010deno stranko s (pre)velikim \u0161tevilom sede\u017ee v parlamentu.<\/p>\n
Po ve\u010d kot sto letih?<\/p>\n
\u010ce bo Farageu, ki je zelo zaslu\u017een (ali kriv, odvisno od zornega kota), da je bil leta 2016 s pomo\u010djo \u0161irjenja nerealnih obljub izglasovan brexit, v prihodnosti res uspel veliki met in bo postal premier, bo to prvi\u010d po letu 1922 (leto, ko je bil premier liberalec David Lloyd George), da britanski premier ne bo prihajal ne iz konservativne in ne iz laburisti\u010dne stranke.<\/p>\n
![\"Keir](\"\/media\/img\/68\/2e\/b4c068c5b681fa6adfab-keir-starmer.jpeg\" "\\"Keir")
<\/p>\n
Keir Starmer je \u017ee peti premier na \u010delu britanske vlade po brexitu. Lahko, da se bo kmalu moral posloviti z oblasti.
\n Foto: Reuters <\/p>\n
Veliko vpra\u0161anje pa je, ali ima Reformna stranka re\u0161itve za te\u017eave, ki pestijo Veliko Britanijo in ki so nastale v veliki meri tudi zaradi brexita. Pa tudi, ali ima Reformna stranka re\u0161itve za te\u017eave, ki niso posledice brexita, so pa zagovorniki brexita pred referendumom leta 2016 trdili, da jih bo brexit odpravil.<\/p>\n