{"id":136813,"date":"2026-06-23T06:33:14","date_gmt":"2026-06-23T06:33:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/136813\/"},"modified":"2026-06-23T06:33:14","modified_gmt":"2026-06-23T06:33:14","slug":"kapitalski-trgi-2026-kako-okrepiti-financno-moc-evrope-in-regije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/136813\/","title":{"rendered":"Kapitalski trgi 2026: kako okrepiti finan\u010dno mo\u010d Evrope in regije"},"content":{"rendered":"

Evropski kapitalski trgi se spopadajo z enim najve\u010djih razvojnih izzivov zadnjih desetletij. V \u010dasu geopoliti\u010dnih napetosti, pospe\u0161ene digitalizacije in vse ostrej\u0161e globalne konkurence postaja dostop do kapitala klju\u010dno vpra\u0161anje gospodarske prihodnosti. Prav tem izzivom bo namenjena uredni\u0161ka kampanja Kapitalski trgi 2026, ki jo pripravljata Delov poslovni center<\/a> in hrva\u0161ka medijska hi\u0161a Hanza Media.<\/p>\n

Od 23. junija do 14. oktobra bo na straneh \u010dasopisa Delo in na portalu delo.si potekala poglobljena uredni\u0161ka kampanja Kapitalski trgi 2026, ki bo skozi analize, intervjuje in strokovne prispevke osvetljevala prihodnost evropskih in regionalnih finan\u010dnih trgov. Vrhunec projekta bo mednarodna poslovna konferenca, ki bo oktobra v zagreb\u0161kem hotelu Esplanade zdru\u017eila predstavnike finan\u010dnih institucij, regulatorjev, borz in gospodarstva iz Slovenije, Hrva\u0161ke in \u0161ir\u0161e evropske regije.<\/p>\n

\"\u00a0\u00a0\"<\/p>\n

\u00a0\u00a0<\/p>\n

\"FOTO:<\/p>\n

FOTO: Jernej Lasi\u010d<\/p>\n

Benjamin Jo\u0161ar, predsednik uprave, Triglav\u00a0Investments\u00a0<\/p>\n

\u00bbV obdobju hitrih tehnolo\u0161kih sprememb,\u00a0izzivov\u00a0zelenega prehoda in ve\u010djih geopoliti\u010dnih negotovosti je\u00a0toliko pomembneje, da znamo prihranke u\u010dinkovito usmerjati v razvojne projekte, inovacije in podjetja z dolgoro\u010dnim potencialom. Kapitalski trgi imajo pri tem pomembno vlogo, saj prispevajo k financiranju razvoja gospodarstva in dolgoro\u010dni stabilnosti finan\u010dnega sistema. V dru\u017ebi Triglav\u00a0Investments\u00a0verjamemo, da odgovorno investiranje pomembno prispeva k bolj\u0161emu obvladovanju dolgoro\u010dnih tveganj ter ustvarjanju trajne vrednosti za vlagatelje in \u0161ir\u0161o dru\u017ebo. Zato\u00a0se osredoto\u010damo na\u00a0krepitev zaupanja vlagateljev, dolgoro\u010dno\u00a0vlaganje\u00a0in razvoj finan\u010dne pismenosti.\u00ab\u00a0<\/p>\n

Evropa zaostaja v tekmi za kapital<\/p>\n

\u010ceprav Evropska unija sodi med najve\u010dja svetovna gospodarstva, njeni kapitalski trgi ostajajo precej manj razviti kot ameri\u0161ki. Skupna tr\u017ena kapitalizacija evropskih borz je leta 2024 dosegla 73 odstotkov bruto doma\u010dega proizvoda, v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike pa je zna\u0161ala kar 270 odstotkov BDP. Razlika ni zgolj statisti\u010dni podatek, ampak odraz precej la\u017ejega dostopa ameri\u0161kih podjetij do razvojnega kapitala, hitrej\u0161e rasti inovativnih podjetij in u\u010dinkovitej\u0161ega financiranja novih tehnologij.<\/p>\n

\"FOTO:\u00a0Delo<\/p>\n

FOTO:\u00a0Delo UI<\/p>\n

Evropska komisija zato vse ve\u010d pozornosti namenja vzpostavitvi kapitalske unije, ki naj bi zmanj\u0161ala regulatorne ovire, poenotila finan\u010dni prostor in spodbudila ve\u010dje \u010dezmejne nalo\u017ebe. Za dr\u017eave, kot sta Slovenija in Hrva\u0161ka, to pomeni tudi prilo\u017enost za tesnej\u0161e povezovanje regionalnih trgov ter privabljanje doma\u010dega in tujega kapitala.<\/p>\n

Kapital kot pogoj za razvoj in konkuren\u010dnost<\/p>\n

V prihodnjih letih bo Evropa potrebovala ogromna vlaganja v energetski prehod, digitalno infrastrukturo, umetno inteligenco, obrambo in prometne povezave. Ob vse ve\u010djih pritiskih na javne finance postaja jasno, da brez u\u010dinkovite mobilizacije zasebnega kapitala teh razvojnih ciljev ne bo mogo\u010de dose\u010di.<\/p>\n

Prav zato bo kampanja odpirala vpra\u0161anje, kako lahko evropski in regionalni kapitalski trgi u\u010dinkoviteje pove\u017eejo prihranke prebivalstva in institucionalnih vlagateljev z razvojnimi projekti ter ustvarijo pogoje za dolgoro\u010dno gospodarsko rast. Posebna pozornost bo namenjena vlogi pokojninskih in investicijskih skladov, zavarovalnic in razvojnih institucij pri financiranju strate\u0161kih nalo\u017eb.<\/p>\n

\u0160est tem, ki bodo krojile prihodnost financ<\/p>\n

Uredni\u0161ka kampanja bo ve\u010d mesecev obravnavala \u0161est klju\u010dnih vsebinskih podro\u010dij.<\/p>\n

Prvi sklop bo namenjen finan\u010dni odpornosti Evrope in regije. Analize bodo iskale razloge za slab\u0161i dostop podjetij do kapitala, primerjale evropski in ameri\u0161ki finan\u010dni model ter obravnavale vpliv geopoliti\u010dnih razmer na finan\u010dno avtonomijo Evropske unije. Pomemben del razprav bo namenjen tudi kibernetski varnosti in za\u0161\u010diti finan\u010dne infrastrukture.<\/p>\n

Drugi vsebinski sklop bo predstavil prilagajanje tradicionalnih finan\u010dnih trgov novim tehnologijam. Veri\u017eenje blokov (angl. blockchain), umetna inteligenca, podatkovna analitika in finteh podjetja spreminjajo na\u010din poslovanja bank in borz, zato bo kampanja iskala odgovore na vpra\u0161anje, kako se lahko evropski finan\u010dni sektor uspe\u0161no prilagodi digitalni preobrazbi.<\/p>\n

\"\u00a0\u00a0\"<\/p>\n

\u00a0\u00a0<\/p>\n

\"FOTO:\u00a0An\u017ee<\/p>\n

FOTO:\u00a0An\u017ee Godec<\/p>\n

Matej Golob Matzele, predsednik uprave, Modra zavarovalnica, d.\u00a0d.<\/p>\n

\u00bb\u010ce \u017eeli Evropa iz kapitalske unije narediti resni\u010den razvojni projekt, mora prese\u010di razdrobljenost in ustvariti pogoje, da zasebni in institucionalni kapital u\u010dinkoviteje podpirata podjetja in strate\u0161ke nalo\u017ebe v infrastrukturo, energetiko, varnost in digitalni prehod. Pri tem imajo regionalni trgi pomembno vlogo: z bolj\u0161im povezovanjem, ve\u010djo likvidnostjo in mo\u010dnej\u0161im ekosistemom razli\u010dnih nalo\u017ebenih skladov lahko postanejo pomemben most med evropskimi prihranki in doma\u010dimi razvojnimi potrebami. Pokojninski skladi so zaradi svoje dolgoro\u010dnosti naravni nosilci tak\u0161nega financiranja. Zato v Modri zavarovalnici vlagamo tako v slovenske kot tudi v hrva\u0161ke alternativne investicijske sklade in s tem podpiramo razvoj trga, ki zna dolgoro\u010dni kapital pretvoriti v rast in odpornost ter hkrati podpira inovativnost in razvoj doma\u010dih podjetij.\u00ab<\/p>\n

\"Utrinek<\/p>\n

Utrinek s pretekle konference FOTO: Leon Vidic<\/p>\n

Poseben poudarek bo namenjen novim nalo\u017ebenim prilo\u017enostim. Med drugim bodo predstavljeni individualni nalo\u017ebeni ra\u010duni, razvoj pokojninskega var\u010devanja, pomen borznih kotacij za rast podjetij in alternativni viri financiranja, kot so skladi tveganega in zasebnega kapitala. Kampanja bo analizirala tudi mo\u017enosti, ki jih kapitalski trg ponuja malim in srednje velikim podjetjem pri internacionalizaciji in financiranju inovacij.<\/p>\n

Digitalni evro, tokenizacija in nova finan\u010dna realnost<\/p>\n

Velik del prihodnjih sprememb bo povezan z digitalizacijo pla\u010dilnih sistemov in razvojem digitalnega evra. Evropski pla\u010dilni sistemi so danes precej odvisni od globalnih tehnolo\u0161kih podjetij, zato postaja razvoj lastne infrastrukture pomemben tudi z vidika strate\u0161ke neodvisnosti.<\/p>\n

\"Utrinek<\/p>\n

Utrinek s pretekle konference FOTO: Leon Vidic<\/p>\n

Kampanja bo obravnavala tudi tokenizacijo vrednostnih papirjev, ki lahko bistveno spremeni na\u010din izdajanja, trgovanja in lastni\u0161tva finan\u010dnih instrumentov. Tehnologija omogo\u010da ve\u010djo dostopnost nalo\u017eb, hitrej\u0161e poravnave poslov in potencialno ve\u010djo likvidnost trgov, hkrati pa odpira \u0161tevilna vpra\u0161anja glede regulacije, varnosti in zaupanja vlagateljev. Prav tako bosta osvetljena vse ve\u010dja institucionalna vloga kriptosredstev in njihov vpliv na razvoj novih finan\u010dnih produktov.<\/p>\n

\"\u00a0\u00a0\"<\/p>\n

\u00a0\u00a0<\/p>\n

\"FOTO:<\/p>\n

FOTO: KDD<\/p>\n

Toma\u017e Boris \u0160nuderl, predsednik uprave KDD, d.\u00a0d., in\u00a0Davor Pavi\u0107, \u010dlan uprave KDD, d.\u00a0d.<\/p>\n

\u00bbKapitalski trg sooblikujejo raznoliki dele\u017eniki, ki jim je skupni interes poslovanje z nematerializiranimi vrednostnimi papirji pod okriljem varne in mednarodno standardizirane infrastrukture, ki jo v Sloveniji zagotavlja KDD \u2013 Centralna klirin\u0161ko depotna dru\u017eba d. d.<\/p>\n

Varnost, zanesljivost in povezljivost slovenskega kapitalskega trga z evropskim je poslanstvo KDD, ki se je v 30-letnem delovanju pokazala kot stabilni temelj slovenskega kapitalskega trga. Pri tem z razumevanjem sodobnih tehnolo\u0161kih sredstev razvija re\u0161itve tudi za novo generacijo dematerializacije okolja.<\/p>\n

Ohranjanje zaupanja kapitalskega trga v KDD je poslanstvo, ki ga niti za trenutek ne prepustimo negotovosti, pa vendar mesto KDD ni v ospredju kapitalskega trga, temve\u010d v zaledju kot sti\u010di\u0161\u010du vseh njegovih dele\u017enikov.\u00ab<\/p>\n

Mednarodna konferenca kot vrhunec projekta<\/p>\n

Zaklju\u010dek ve\u010dmese\u010dne uredni\u0161ke kampanje bo poslovna konferenca Kapitalski trgi 2026, ki bo sredi oktobra v Zagrebu zdru\u017eila predstavnike ministrstev za finance, vodilnih borz, razvojnih institucij, investicijskih in pokojninskih skladov, regulatorjev in strokovnjakov za digitalne finance.<\/p>\n

\"Utrinek<\/p>\n

Utrinek s pretekle konference FOTO: Leon Vidic<\/p>\n

Na okroglih mizah bodo razpravljali o dolgoro\u010dnem kapitalu za razvoj, povezovanju regionalnih kapitalskih trgov, prihodnosti digitalnih pla\u010dil, tokenizaciji finan\u010dnih instrumentov in institucionalni vlogi kripta. Med osrednjimi vpra\u0161anji bo tudi, kako lahko slovenski in hrva\u0161ki kapitalski trg izkoristita aktualne spremembe za ve\u010djo likvidnost, \u0161ir\u0161i nabor finan\u010dnih produktov in ve\u010djo vklju\u010denost vlagateljev.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Evropski kapitalski trgi se spopadajo z enim najve\u010djih razvojnih izzivov zadnjih desetletij. V \u010dasu geopoliti\u010dnih napetosti, pospe\u0161ene digitalizacije…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":136814,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,3273,37391,2219,37,38],"class_list":["post-136813","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-financni-trgi","tag-kapitalski-trgi-2026","tag-nalozbe","tag-slovene","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116798030533654354","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/136813","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=136813"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/136813\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/136814"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=136813"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=136813"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=136813"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}