{"id":136993,"date":"2026-06-23T09:34:12","date_gmt":"2026-06-23T09:34:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/136993\/"},"modified":"2026-06-23T09:34:12","modified_gmt":"2026-06-23T09:34:12","slug":"soncna-elektrarna-solker-s-hranilniki-do-rezultata-ki-je-presenetil-tudi-investitorje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/136993\/","title":{"rendered":"Son\u010dna elektrarna Solker: s hranilniki do rezultata, ki je presenetil tudi investitorje"},"content":{"rendered":"

\"ngen<\/p>\n

Foto: Jerneja Kon\u010dan Babi\u010d <\/p>\n

\u0160e pred nekaj leti je za lastnike son\u010dnih elektrarn veljalo preprosto pravilo: ve\u010d elektrike ko\u00a0proizvede\u0161, ve\u010d zaslu\u017ei\u0161. Danes ni ve\u010d tako. Zaradi hitre rasti obnovljivih virov energije in vse ve\u010d son\u010dnih elektrarn so se razmere na energetskih trgih mo\u010dno spremenile. V \u010dasu najve\u010dje proizvodnje so cene elektri\u010dne energije pogosto zelo nizke, ob\u010dasno celo negativne. To pomeni, da za uspe\u0161nost projekta ni ve\u010d odlo\u010dilno le, koliko energije proizvede\u0161, temve\u010d predvsem, kako in kdaj jo proda\u0161.<\/p>\n

Zato v sodobni energetiki vse pomembnej\u0161o vlogo prevzemajo hranilniki energije in napredni sistemi za upravljanje, ki omogo\u010dajo shranjevanje elektri\u010dne energije v \u010dasu nizkih cen ter njeno uporabo ali prodajo takrat, ko je njena vrednost vi\u0161ja.<\/p>\n

Kako velik vpliv lahko imajo tak\u0161ne re\u0161itve na ekonomiko projekta, ka\u017ee primer elektrarne Solker. Son\u010dno elektrarno, ki je bila sprva zasnovana kot klasi\u010den proizvodni objekt, so njeni lastniki postopoma nadgradili v napreden energetski sistem, ki zdru\u017euje proizvodnjo elektri\u010dne energije, hranilnike energije<\/a> in aktivno upravljanje na energetskem trgu.<\/p>\n

Za elektrarno Solker<\/a> stojijo podjetja TEH-SVET in\u00a0TRING, ki zdru\u017eujejo znanja s podro\u010dij energetike, trgovanja z elektri\u010dno energijo, projektiranja, izvedbe in upravljanja energetskih sistemov. Elektrarna danes ne predstavlja zgolj proizvodnega vira elektri\u010dne energije, temve\u010d tudi razvojno okolje za preizku\u0161anje naprednih pristopov upravljanja energije in novih poslovnih modelov v energetiki.<\/p>\n

\"Dr.<\/p>\n

Dr. Karol Per\u0161olja, direktor podjetja ENER-PRO
\n Foto: Jan Lukanovi\u0107 <\/p>\n

O tem, kako je nastajala zgodba elektrarne Solker, zakaj so se odlo\u010dili za nadgradnjo s hranilniki energije in kak\u0161ne rezultate dosegajo v praksi, smo se pogovarjali z dr. Karolom Per\u0161oljo, direktorjem podjetja ENER-PRO in enim od soustvarjalcev projekta, dodatna pojasnila o delovanju sistema, trgovanju z elektri\u010dno energijo in prihodnosti tovrstnih re\u0161itev pa je podal tudi Peter \u0160orli, direktor podjetja TEH-SVET.<\/p>\n

Od 300 kilovatov do 1,2-megavatne elektrarne<\/p>\n

Elektrarna Solker je svojo dana\u0161njo obliko dobivala postopoma. Njeni lastniki so projekt prevzeli v fazi, ko je bila predvidena son\u010dna elektrarna z mo\u010djo pribli\u017eno 300 kilovatov. Ob pregledu lokacije in \u017ee pridobljene dokumentacije so prepoznali potencial za bistveno ve\u010djo proizvodnjo elektri\u010dne energije.<\/p>\n

Projekt so zato postopoma razvili do skupne mo\u010di 1,2 megavata. Elektrarna je s tem prerasla okvir klasi\u010dne son\u010dne elektrarne in postala tudi razvojno okolje za preizku\u0161anje novih pristopov na podro\u010dju energetike.<\/p>\n

Kot pojasnjujeta sogovornika, je bil eden od klju\u010dnih ciljev ugotoviti, kako lahko proizvajalec elektri\u010dne energije iz pasivnega ponudnika postane aktivni upravljavec<\/a> energije, ki se prilagaja razmeram na trgu in i\u0161\u010de dodatne mo\u017enosti za ustvarjanje vrednosti iz proizvedene elektrike.<\/p>\n

Prav ta premik je v zadnjih letih postal ena osrednjih tem sodobne energetike.<\/p>\n

Zakaj danes ni ve\u010d dovolj samo proizvajati elektrike?<\/p>\n

\"ngen<\/p>\n

Foto: Jerneja Kon\u010dan Babi\u010d <\/p>\n

Ko so pred desetletjem ali ve\u010d nastajale prve ve\u010dje son\u010dne elektrarne, je bila logika preprosta: ve\u010d proizvedene elektri\u010dne energije je pomenilo ve\u010d prihodkov. Lastniki elektrarn so se osredoto\u010dali predvsem na pove\u010danje proizvodnje, saj so bile tr\u017ene razmere razmeroma predvidljive.<\/p>\n

Danes je slika precej druga\u010dna. \u0160tevilo son\u010dnih elektrarn v Evropi in Sloveniji se je mo\u010dno pove\u010dalo, zaradi \u010desar v son\u010dnih urah na trg prihajajo velike koli\u010dine elektri\u010dne energije. Posledi\u010dno so cene elektrike ravno v \u010dasu najve\u010dje proizvodnje pogosto najni\u017eje, ob\u010dasno pa celo negativne.<\/p>\n

“Pred nekaj leti je bilo najpomembneje proizvesti \u010dim ve\u010d energije, danes pa sta klju\u010dnega pomena tudi \u010das proizvodnje in \u010das prodaje,” pojasnjuje \u0160orli.<\/p>\n

Za lastnike son\u010dnih elektrarn to predstavlja pomemben izziv. \u010ce elektriko prodajajo v trenutku, ko jo na trg oddaja ve\u010dina drugih proizvajalcev, zanjo praviloma dose\u017eejo bistveno ni\u017ejo ceno. Prav zato postajajo vse pomembnej\u0161e re\u0161itve, ki omogo\u010dajo ve\u010djo prilagodljivost pri upravljanju proizvedene energije.<\/p>\n

In prav tu se za\u010dne zgodba hranilnikov energije<\/a>.<\/p>\n

Nadgradnja, ki je spremenila ekonomiko projekta<\/p>\n

Ko so v elektrarni Solker analizirali gibanje cen elektri\u010dne energije na trgu, so hitro ugotovili, da proizvodnja energije ne bo dovolj za doseganje pri\u010dakovanih finan\u010dnih rezultatov. Iskati so za\u010deli na\u010din, kako proizvedeno energijo zadr\u017eati in jo uporabiti ali prodati v ugodnej\u0161em trenutku.<\/p>\n

Odgovor so na\u0161li v hranilnikih energije. “Dana\u0161nje razmere na trgu narekujejo, da se tovrstne investicije nadgrajujejo tudi s hranilniki energije, saj ti omogo\u010dajo u\u010dinkovitej\u0161e upravljanje proizvedene elektri\u010dne energije,” pojasnjuje dr. Karol\u00a0Per\u0161olja.<\/p>\n

V okviru projekta so zato son\u010dno elektrarno nadgradili s hranilni\u0161kim sistemom podjetja NGEN<\/a>. S tem so pridobili mo\u017enost, da energijo, proizvedeno v \u010dasu ni\u017ejih cen, shranijo in jo uporabijo ali prodajo takrat, ko je njena vrednost na trgu vi\u0161ja.<\/p>\n

\"ngen<\/p>\n

Foto: Jan Lukanovi\u0107 <\/p>\n

Kako danes sodelujeta son\u010dna elektrarna in hranilnik energije?<\/p>\n

Na prvi pogled je logika delovanja preprosta. Son\u010dna elektrarna proizvaja elektri\u010dno energijo, hranilnik<\/a> pa omogo\u010da, da se ta energija ne odda nujno takoj v omre\u017eje.<\/p>\n

V praksi je sistem precej bolj dinami\u010den. Upravljalni sistem v vsakem trenutku ocenjuje razmere na trgu, stanje hranilnika in druge pomembne podatke ter na tej podlagi odlo\u010da, ali je bolj smiselno energijo oddati v omre\u017eje ali jo za\u010dasno shraniti.<\/p>\n

To pomeni, da se lahko elektri\u010dna energija, proizvedena sredi dneva, ko so cene nizke, shrani v hranilnik in se na trg sprosti pozneje, ko je njena vrednost vi\u0161ja.<\/p>\n

Po besedah sogovornikov je prav mo\u017enost \u010dasovnega premika energije ena najve\u010djih prednosti hranilni\u0161kih sistemov. Omogo\u010da namre\u010d precej ve\u010djo prilagodljivost kot klasi\u010den model, pri katerem je treba vso proizvedeno energijo prodati v trenutku nastanka.<\/p>\n

Elektrarna Solker tako danes ne deluje ve\u010d zgolj kot proizvodni objekt, temve\u010d kot celovit energetski sistem, ki proizvodnjo in shranjevanje energije povezuje v enoten proces.<\/p>\n

\"ngen<\/p>\n

Foto: Jan Lukanovi\u0107 <\/p>\n

Ko hranilnik<\/a> energiji pove\u010da vrednost<\/p>\n

Najbolj\u0161i kazalnik u\u010dinkov tak\u0161nega pristopa so konkretne \u0161tevilke.<\/p>\n

V podjetju Solker ocenjujejo, da se tr\u017ene cene elektri\u010dne energije iz son\u010dnih elektrarn brez mo\u017enosti shranjevanja pogosto gibljejo med 25 in 50 evri za megavatno uro. Z uporabo hranilnika energije in aktivnim upravljanjem proizvedene elektrike pa so v elektrarni Solker v povpre\u010dju dosegali okoli 117 evrov za megavatno uro.<\/p>\n

Tudi dr. Per\u0161olja poudarja, da brez hranilnika pri\u010dakovanih finan\u010dnih rezultatov ne bi mogli dose\u010di. Po njegovih besedah lahko hranilni\u0161ki sistem v primerjavi s klasi\u010dnim modelom prodaje elektri\u010dne energije prinese tudi od dva- do trikrat vi\u0161ji finan\u010dni u\u010dinek.<\/p>\n

\u010ce je bilo neko\u010d dovolj, da je son\u010dna elektrarna proizvajala \u010dim ve\u010d elektri\u010dne energije, dana\u0161nji energetski trg zahteva bistveno aktivnej\u0161i pristop.<\/p>\n

\"Dr.<\/p>\n

Dr. Karol Per\u0161olja, direktor podjetja ENER-PRO
\n Foto: Jan Lukanovi\u0107 <\/p>\n

V elektrarni Solker zato pomembne vloge ne igrajo le son\u010dni moduli in hranilniki energije, temve\u010d tudi podatki, napovedi in sistemi za upravljanje. Ti omogo\u010dajo sprejemanje odlo\u010ditev o tem, kdaj energijo shraniti, kdaj jo oddati v omre\u017eje in kako \u010dim bolje izkoristiti razmere na trgu.<\/p>\n

Kot poudarjajo v podjetju TEH-SVET, uspeh energetskih projektov danes ni ve\u010d odvisen zgolj od mo\u010di elektrarne, temve\u010d vse bolj od kakovosti odlo\u010ditev<\/a>. Dobre napovedi proizvodnje, gibanja cen elektri\u010dne energije in drugih tr\u017enih dejavnikov lahko pomembno vplivajo na kon\u010dni rezultat.<\/p>\n

Prihodnost son\u010dnih elektrarn? Hranilniki bodo postali standard<\/p>\n

\u010ce so bili hranilniki energije \u0161e pred nekaj leti predvsem dopolnilna tehnologija, sogovornika danes ne dvomita ve\u010d, da bodo postali sestavni del ve\u010dine ve\u010djih son\u010dnih elektrarn.<\/p>\n

Razlog je preprost. Z nara\u0161\u010danjem dele\u017ea obnovljivih virov energije bodo nihanja cen elektri\u010dne energije postajala vse izrazitej\u0161a, s tem pa bo rasla tudi potreba po ve\u010dji prilagodljivosti energetskih sistemov. Hranilniki pa omogo\u010dajo prav to, da proizvedena energija ni vezana izklju\u010dno na trenutek proizvodnje.<\/p>\n

\"ngen<\/p>\n

Foto: Jan Lukanovi\u0107 <\/p>\n

V prihodnje bodo son\u010dne elektrarne, hranilniki energije<\/a>, napredni sistemi za upravljanje in aktivno trgovanje z elektri\u010dno energijo vse bolj povezani v enoten energetski ekosistem. Uspe\u0161ni bodo predvsem tisti projekti, ki bodo znali proizvedeno energijo ne le ustvariti, temve\u010d jo tudi optimalno uporabiti.<\/p>\n

Elektrarna Solker je eden od primerov, ki \u017ee danes ka\u017ee, kako bi lahko bil videti ta razvoj. Iz klasi\u010dne son\u010dne elektrarne se je razvila v sistem, ki proizvodnjo energije povezuje s shranjevanjem, upravljanjem in prilagajanjem razmeram na trgu. Prav v tej povezavi pa \u0161tevilni strokovnjaki vidijo eno klju\u010dnih smeri razvoja sodobne energetike.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Foto: Jerneja Kon\u010dan Babi\u010d \u0160e pred nekaj leti je za lastnike son\u010dnih elektrarn veljalo preprosto pravilo: ve\u010d elektrike…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":136994,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[3204,10436,81,82,714,373,1906,10437,10435,10433,17757,17756,10438,5859,84,83,10440,10439,62,37,58,60,38,7068,10434,6646,4254],"class_list":["post-136993","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-advertorial","tag-baterija","tag-business","tag-economic","tag-elektricno-omrezje","tag-elektrika","tag-energetika","tag-energetika-2-0","tag-hranilnik-elektricne-energije","tag-ngen","tag-ngen-industrija","tag-ngen-mnenja-uporabnikov","tag-ngen-star","tag-omreznina","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-sg-brain","tag-sg-connect","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-soncna-elektrarna","tag-soncna-elektrarna-s-hranilnikom","tag-trajnost","tag-zeleni-prehod"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116798741842092232","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/136993","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=136993"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/136993\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/136994"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=136993"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=136993"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=136993"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}